Ukrajinski protestnik Dmitri Bulatov, ki so ga našli pretepenega in z odrezanim ušesom, je na seznamu iskanih oseb. Protestniki se bojijo, da ga bo policija v bolnišnici aretirala.

Medtem pa je ukrajinski predsednik Viktor Janukovič podpisal preklic spornega protiprotestniškega zakona in razglas o amnestiji za aretirane protestnike. Proevropski in protivladni protestniki morajo zdaj v 15 dneh zapustiti zasedena vladna poslopja in vse ulice razen tistih, kjer potekajo mirni protesti.

Vojska poziva Janukoviča
Na razmere v državi pa se je prvič odzvala tudi ukrajinska vojska, ki ugotavlja, da je protestniška zaseda državnih in lokalnih poslopij "nesprejemljiva", tako tudi "vmešavanje v državne in lokalne zadeve, saj pristojne oblasti ne morejo nemoteno opravljati svojega dela", ter da "nadaljnje stopnjevanje konflikta ogroža zemeljsko celovitost države".

Ob tem je vojaški vrh po srečanju, ki ga je vodil ukrajinski obrambni minister Pavel Lebedev, predsednika Janukoviča pozval, naj sprejme nujne ukrepe za "stabilizacijo položaja v državi in doseganje harmonije v družbi".

Na sporočilo vojske se je že odzval generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen, ki je na Twitterju zapisal, da je "ukrajinska vojska zelo spoštovana in mora ostati nevtralna še naprej", da pa bo dogodke v Ukrajini spremljal "z zaskrbljenostjo".

Bulatova po osmih dneh našli z odrezanim ušesom
A petkove dogodke v Ukrajini je povsem zasenčil opozicijski aktivist Dmitri Bulatov, ki je organiziral proteste z avtomobili in je bil pogrešan teden dni. V četrtek so ga našli hudo pretepenega. Po njegovih besedah so ga neznanci ugrabili in ga mučili, potem pa pustili sredi gozda v hudem mrazu. Našli so ga na obrobju Kijeva, potem ko se mu je poškodovanemu in z odrezanim ušesom uspelo odvleči do bližnje vasi. "Moje roke (...) križali so me, pribili so me, odrezali so mi uho, razrezali obraz," je dejal Bulatov.

Ashtonova zgrožena nad mučenjem
Na zgodbo Bulatova se je odzvala visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Catherine Ashton. Kot je zapisala, je zgrožena nad očitnimi znaki daljšega mučenja in krutega ravnanja z njim. Spomnila je tudi, da to ni edina ugrabitev opozicijskih aktivistov v Ukrajini v zadnjem času. 22. januarja so npr. mrtvega našli vidnega protestnika Jurija Verbickija.

Presodila je, da gre za primera "namernega ciljanja organizatorjev in udeležencev mirnih protestov". "Vsa takšna dejanja so nesprejemljiva in jih je treba takoj ustaviti," je pozvala in dodala, da je odgovornost ukrajinskih oblasti, da se spopadejo s "trenutnim ozračjem ustrahovanja in nekaznovanosti, ki dovoljuje takšna dejanja". Obenem je pozvala k takojšnji izpustitvi vseh nezakonito pridržanih in h kaznovanju odgovornih za zločine.

Protestniki na ulico
Med ostrimi pozivi protestnikom k odstopu predsednika Viktorja Janukoviča je ta zaradi zdravljenja akutne bolezni dihal, ki jo spremlja vročina, odšel v četrtek v bolnišnico, je sporočil njegov zdravnik.

Še predtem je ugodil nekaterim zahtevam protestnikov, kot sta odstop premierja Azarova in sprejetje zakona o pomilostitvi aretiranih protestnikov. A za zakon, ki ga je v sredo zvečer sprejel ukrajinski parlament visoka rada, ni glasovala opozicija. Pogoj za uveljavitev zakona, za katerega je glasovalo 232 od 416 poslancev, je namreč ta, da se protestniki umaknejo iz zasedenih vladnih poslopij.

S tem pogojem pa se ne strinja ukrajinska opozicija, ki tako nadaljuje proteste. Eden izmed opozicijskih voditeljev Vitalij Kličko je Evropsko unijo pozval k različnim sankcijam proti predsedniku Viktorju Janukoviču, kot je prepoved potovanja v države članice, dokler ne podpiše razveljavitve sporne zakonodaje, uperjene proti protestnikom, in osvoboditve priprtih protestnikov.

Spomnimo. Protesti v Ukrajini so se začeli novembra lani, ko ukrajinski predsednik Viktor Janukovič ni podpisal pridružitvenega sporazuma Ukrajine z Evropsko unijo. Je pa mesec pozneje podpisal dogovor z Rusijo, s katerim bo Rusija kupila za 15 milijard dolarjev (10,9 milijarde evrov) ukrajinskega dolga v evroobveznicah, prav tako pa bo Ukrajini prodajala zemeljski plin po izredno nizki ceni.

Razmere v državi so se zaostrile, ko je vrhovna rada 16. januarja letos sprejela zakon, s katerim omejuje protestniške dejavnosti v državi. Zakon je začel veljati 22. januarja, ko so protesti postali nasilni. Do zdaj so v nasilju umrli trije policisti in trije protestniki, piše BBC.