Zaradi uvedbe izrednega stanja je vlada sprva predlagala, da bi bile splošne volitve prestavljene za največ eno leto, a je nato premier Šaukat Aziz zatrdil, da volitve ostajajo "v skladu z načrtom". Državna in pokrajinske skupščine bodo razpuščene 15. novembra, od tega datuma pa morajo biti volitve izvedene v roku 60 dni.

Mušaraf je sprva ostro zanikal namige, da je v hišnem priporu, češ da gre za šalo brez primere, pozneje pa je zaradi hudega mednarodnega pritiska pritisku dejal, da je pripravljen sleči uniformo in postati le civilni predsednik, ko bo tretji steber tranzicije izpeljan, kar pomeni reformo vseh treh vej oblasti.

Aretacije kot po tekočem traku
Pakistanska policija je sicer v Karačiju aretirala med 600 in 700 odvetnikov, ki so protestirali proti uvedbi izrednega stanja.

Odvetniki so se zbrali v Lahoreju, Karačiju in Ravalpindiju, med aretiranimi pa je tudi vodja odvetniške zbornice. Opozicija je napovedala množične proteste, kjer bodo predsednika Perveza Mušarafa pozvali, naj spoštuje ustavo in razpiše parlamentarne volitve. Konec tedna je policija prijela okoli 500 ljudi, danes zjutraj pa še nadaljnjih 600 do 700 pripadnikov opozicije. Prekinjene so telefonske povezave, o razmerah pa lahko poročajo le državni mediji.

Rice: Mušaraf mora sleči uniformo
Tudi ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice, ki se mudi na obisku v Jeruzalemu, je dejala, da mora Mušaraf sleči vojaško uniformo. Po dogovoru z vodjo opozicije Benazir Buto, ki je v zameno za podporo zahtevala, da se Mušaraf odpove mestu poveljnika vojske in ji omogoči udeležitev volitev, se je udeležil predsedniških volitev in na njih tudi zmagal. A obljube ni držal, saj se ni odpovedal mestu vrhovnega poveljnika vojske, sodišče pa še ni sprejelo odločitve o njegovi zmagi na volitvah. Pakistansko vrhovno sodišče je namreč dan pred volitvami odločilo, da izidov volitev ne bodo objavili, dokler sodišče ne bo proučilo pritožb, ki jih je proti Mušarafovi predsedniški kandidaturi vložila opozicija.

Hkrati je Riceova izpostavila, da morajo volitve izvesti kot napovedano. "Menimo, da je najboljša pot za Pakistan, da se hitro vrne k ustavno določenim možnostim in izvede volitve." Volitve bi morale potekati januarja, zaenkrat pa ni potrjeno, da jih bodo izvedli.

Bodo ZDA zmanjšale denarno pomoč?
Mnoge države so vpletene države že pozvale k umiritvi strasti, ZDA kot ene glavnih zaveznic Pakistana v boju proti terorizmu pa so po zadnjih dogodkih napovedale, da bodo preučile svojo pomoč Pakistanu. Od leta 2001 so ZDA Pakistanu donirale 10 milijard dolarjev za boj proti teroristom in talibanom.

Zaradi razglasitve izrednega stanja so ZDA odložile pogovore o obrambnem sodelovanju s Pakistanom, ki bi morali potekati ta teden v Islamabadu.

Tudi britanske oblasti so napovedale, da bodo preučile, kakšne posledice bo na njihovo finančno pomoč imelo trenutno stanje. Britanski in ameriški diplomati naj bi še danes govorili s pakistansko stranjo.

Za posledice bodo krivi sami
Minister za informiranje Tarik Azim je podatke o aretaciji več sto ljudi označil za golo pretiravanje, protestnikom pa dal jasno vedeti, da naj ostanejo mirni, sicer bodo sami krivi za posledice.

Mušaraf je izredno stanje razglasil zaradi vstaje islamistov in nestrinjanja z delom sodstva. Kot že rečeno, bi moralo vrhovno sodišče v kratkem razglasiti odločitev glede zakonitosti Mušarafovega kandidiranja na posrednih predsedniških volitvah. Po uvedbi izrednega stanja je sicer Mušaraf zamenjal vodjo vrhovnega sodišča Iftikarja Muhamada Čaudrija, ki je bil oster nasprotnik predsednika. Nezadovoljstvo Pakistancev zaradi naraščanja števila islamističnih skrajnežev je v preteklih mesecih močno naraslo. V julijskih spopadih v Rdeči mošeji, ki so jo zavzeli islamistični študenti in skrajneži, je umrlo več kot sto ljudi, od takrat pa napetosti le še naraščajo.

Premier Šaukat Aziz je napovedal, da bo izredno stanje trajalo tako dolgo, kolikor bo potrebno, obljubil pa, da bodo volitve potekale, čeprav ni omenjal datumov. Butova, ki se je pred kratkim po osmih letih vrnila iz izgnanstva, potem pa po neuspelem atentatu odšla v Dubaj, se je že vrnila v Pakistan. Glede trenutnega stanja pravi, da mnogi verjamejo, da so izredno stanje razglasili, da bi preprečili sodno odločitev zoper Mušarafa.

K. T./A. P.