Zaradi števila kandidatov je drugi krog predsedniških volitev verjeten, vendar sta resna tekmovalca za predsedniški položaj le dosedanji predsednik Zoran Milanović in protikandidat, ki ga podpira vladajoča stranka HDZ (Hrvatska demokratska zajednica), Dragan Primorac.

Milanović je v predsedniški kampanji zato tudi umiril svoj nastop, saj je ugotovil, da njegova prerekanja in besedni spopadi, predvsem s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem, škodijo njegovi podpori, je za MMC dejala dopisnica Radia Slovenija iz Zagreba Tanja Borčić Bernard. Brez njunih prerekanj, ki so zaznamovala preteklih pet let, je predsedniška kampanja ostala brez naboja, ostali kandidati pa novih vsebin niso ponudili, še dodaja dopisnica.

Tako se je na edinem soočenju predsedniških kandidatov, ki je potekalo v ponedeljek na hrvaški državni televiziji HRT, Milanović vzdržal napadanja nasprotnikov in je vajeti debate večinoma prepustil drugim kandidatom. Preostalih soočenj se Milanović niti ni nameraval udeležiti, saj se "z nekaterimi ljudmi, ki si želijo biti predsednik, nima smisla pogovarjati, saj kot pravi stari pregovor – orel muh ne lovi," kot je dejal na predvolilnem shodu v zagrebški Tvornici.

Večina kandidatov z desnice

Med osmimi predsedniškimi kandidati le dva predstavljata levosredinski politični pol. Več kandidatov je zavzelo močna, če ne skrajna stališča glede migracij, desni kandidati so v večini izrazili podporo ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, nekateri so ostro nastopili proti t. i. "teoriji spola", slišati pa je bilo tudi nekaj ostrih protisrbskih stališč.

Čeprav Milanovića podpira njegova socialdemokratska stranka (SDP), je predsednik v svojem mandatu pogosto izražal bolj desna stališča, kot jih ima HDZ. Vladajočo stranko je kritiziral zaradi potez, ki bi jih uvrstili bolj na levi politični pol, predvsem glede nekaterih evropskih politik, evropske integracije, kritiziral pa je tudi HDZ-jevo koalicijo z manjšinami na Hrvaškem. Politiko premierja Plenkovića, ki je najbolj proevropski hrvaški politik, je označil za "brezidejno in servilno".

Primorac skuša vrniti ugled Hrvaški

Protiutež Milanoviću predstavlja Dragan Primorac, znanstvenik in zdravnik, ki je bil pod vlado Ive Sanaderja minister za znanost, izobraževanje in šport. Je predsednik uprave zagrebške specialistične bolnišnice Sv. Katarina, največje zasebne bolnišnice na Hrvaškem. Nastopa kot neodvisni kandidat, vendar ga je podprla vidna stranka HDZ, katere član je nekoč bil.

Milanoviću očita, da je uničil institucijo predsednika ter mednarodni ugled Hrvaške, ki je postala ujetnica osebne nečimrnosti in zasebnih interesov predsednika, katerega mandat so si zapomnili po žalitvah in prepirih. Primorac sebe predstavlja kot predsednika vseh Hrvatov, ki bo državi vrnil ugled, vendar je v kampanji ostal v senci Plenkovića, ki je prevzel pobudo v političnem ringu, poudarja Borčić Bernard.

Selak Raspudić ubrala sredinsko pot

Bolj neposredna v svojih stališčih je bila Marija Selak Raspudić, hrvaška filozofinja, ki nastopa kot neodvisna kandidatka. Selak Raspudić je z možem Ninom Raspudićem na predzadnjih parlamentarnih volitvah kandidirala na listi stranke Most, čeprav nista bila njena člana, vendar se je razmerje zapletlo pred volitvami v evropski parlament, saj je v nasprotju s stranko podprla žensko pravico do splava. Z možem sta tako izstopila iz poslanske skupine.

Raziskave kažejo, da bi jo lahko volilo tudi precej volivcev HDZ-ja, saj zastopa demokrščanske vrednote, ki so v temelju stranke. Selak Raspudić po anketah javnega mnenja nima možnosti, da bi se uvrstila v drugi krog, vendar ankete kažejo tudi, da bi v drugem krogu proti Milanoviću izgubila z manjšo razliko kot Primorac. Je kandidatka z zelo dobro izdelanimi stališči, pravi Borčić Bernard, vendar je ubrala pomirljivo sredinsko pot, ki pa hrvaškim volivcem ni najbolj blizu.

Kandidatki levice 10 odstotkov glasov

Poleg Milanovića je edina kandidatka z levega političnega Ivana Kekin iz stranke Zmoremo! (Možemo!). Kot psihiatrinja je v predvolilni kampanji kot primer slabega upravljanja javnih storitev večkrat izpostavljala zdravstvo, zaradi česar je tudi napadla HDZ-jevega kandidata Primorca, ki je lastnik zasebne bolnišnice. Ankete ji napovedujejo okoli 10 odstotkov glasov, kandidira pa tudi zaradi tega, da poveča vidnost stranke pred lokalnimi volitvami, ki bodo maja prihodnje leto, pravi Borčić Bernard. Zmoremo! je namreč na oblasti v Zagrebu.

Kekin se je med kampanjo zapletla tudi v afero. Njen mož Mile Kekin, sicer znan kot pevec znane skupine Hladno pivo, se je namreč med predsedniško kampanjo sestal s človekom, ki ga hrvaški mediji že leta povezujejo s podzemljem, kasneje pa na družbenem omrežju sporočil, da je šlo za zasedo. Mediji so afero razgrabili, v precep vzeli tudi njuno nepremičnino, vendar v njej niso našli ničesar spornega.

Med kandidati tudi borci proti "komunizmu"

Poleg omenjenih štirih kandidatov se za predsedniški položaj potegujejo še štirje desni kandidati, ki pa jim ankete ne namenjajo podpore, večje od petih odstotkov.

Stranko Most, ki sta jo zapustila njena najbolj priljubljena politika zakonca Raspudić, zastopa Miro Bulj, ki je vlogo kandidata prevzel predvsem zato, da stranki ne bi odtegnil preveč glasov, pravi Borčić Bernard. Bulj, sicer župan mesta Sinj, je veteran hrvaške osamosvojitvene vojne, zastopa skrajno desna stališča in je večkrat poudaril, da bi zaradi "ilegalnih prebežnikov" na mejo poslal vojsko.

Branka Lozo je nekdanja članica Domovinskega gibanja (Domovinski pokret), ki pa je stranko zapustila med koalicijskimi pogajanji, saj ni želela biti v vladi s HDZ-jem. S podporo nove stranke Dom in narodno zbiranje (Dom in nacionalno okupljanje) je kandidirala predvsem, kot poudarja, da bi Hrvaško "rešila komunistične dediščine", napadla pa je tudi srbskega igralca Radeta Šerbedžijo, ki na Brionih s svojim gledališčem organizira predstave, sama pa bi otočje "rešila izpod jarma srbske okupacije".

Podobnega mnenja je tudi Tomislav Jonjić iz Hrvaške stranke prava (HSP). Po njegovem mnenju Hrvaška še vedno živi v komunizmu, v predsedniški kampanji pa je izrazil več odkrito protisrbskih stališč.

Svoje politične ambicije skuša uresničiti tudi neodvisni kandidat Niko Tokić Kartelo, podjetnik, ki je na volitvah za župana Zagreba leta 2021 dosegel najslabši rezultat v zgodovini, saj je prejel le okoli 1300 glasov. Ankete mu na predsedniških volitvah prav tako slabo kažejo, saj mu namenjajo okoli pol odstotne točke podpore.

Umirjena kampanja Milanovića

Milanović od začetka predsedniške kampanje nastopa umirjeno, opravljal je svoje predsedniške obveznosti in zavzel bolj zmeren pristop, kar se mu je obrestovalo. To je bil tudi njegov način delovanja v zdajšnjem mandatu. "Milanović ima obdobja, ko je izrazito konflikten in se zapleta v spore, vendar se po slabih odzivih javnosti hitro umiri," pravi Borčić Bernard. Ker je videl, da ima v kampanji veliko prednost, je ocenil, da se ne bo preveč izpostavljal in se zapletal v politične dvoboje. Milanović je tudi na soočenju deloval zmerno in je predvsem v prvi polovici protikandidatom pustil, da napadajo Primorca, ki mu ankete napovedujejo drugo mesto.

Milanović obdržal podporo volivcev

"Njegova premisa zadnjih pet let je, da je on edina protiutež v državi, kjer vlada enoumje DHZ-ja," pravi dopisnica iz Zagreba. HDZ ima namreč na Hrvaškem največ županov, predvsem na podeželju, in je v treh mandatih, odkar je na oblasti, na najvišja mesta v državi imenoval svoje ljudi. "Milanovićev forte, na katerem deluje, je, da je edini branilec pluralizma na Hrvaškem in edini, ki odkrito in jasno kritizira vladajočo stranko", pravi Borčić Bernard. Svoja predsedniška pooblastila tudi dobro izkorišča in se s Plenkovićem zapleta v spore predvsem glede vojske, zunanje politike in diplomacije, kjer ima kot predsednik dejansko moč.

Milanovićevo nasprotovanje HDZ-ju odgovarja tudi hrvaškim volivcem. "Milanović se pogovarja na način, ki večini Hrvatov všeč, in z nasprotniki obračunava brez rokavic, saj ljudje ne marajo politikov, ki leporečijo in prelamljajo obljube," razloži Borčić Bernard. Povprečnemu hrvaškemu volivcu sistem parlamentarne demokracije tudi ni blizu, še dodaja, saj menijo, da njihovi glasovi niso reprezentativni. "Hrvaške vladne koalicije pogosto sestavljajo stranke, ki se ne razumejo najbolje in so tudi v sporih, vendar morajo na koncu vendar skleniti dogovor," pravi Borčić Bernard in dodaja, da ima z neposrednim glasovanjem predsednik države pri hrvaških volivcih tudi največjo legitimnost.

Sedanjega predsednika volivci podpirajo tudi zato, ker glasno nasprotuje politiki vlade, na drugem političnem polu pa ni približno enako močnega kandidata, ki bi se lahko z njim soočil, saj je besedno izredno spreten, pravi dopisnica. "Zato se je zgodil spor med njim in Plenkovićem, saj poleg njega v HDZ-ju ni nikogar, ki bi zmogel politični dvoboj z Milanovićem," še dodaja.

Primorac bi predstavljal le nadaljevanje Plenkovićeve politike, saj bi po vsej verjetnosti nastopal veliko bolj zmerno in se držal svojih ustavnih pooblastil. "Milanović je funkcijo predsednika države spet naredil zanimivo, ljudje so začeli poslušati, kaj govori, saj je bila do njegovega mandata vloga predsednika zgolj protokolarna," dodaja Borčić Bernard.

Volitve večjih sprememb ne bodo prinesle

Predsedniške volitve tako po vsej verjetnosti ne bodo prinesle sprememb v hrvaškem političnem prostoru, vendar pa je še vprašanje, kakšno pozicijo bo prevzel Milanović, za katerega bi bil zaradi ustavnih omejitev drugi tudi zadnji predsedniški mandat. V krogih političnih analitikov se vrtita dve tezi, pravi Borčić Bernard. "Ena je, da bo Milanović prihodnjih pet let zavzel mehkejše stališče, saj je dejal, da bo njegov drugi mandat zadnji in je s tem končana tudi njegova politična kariera," pravi dopisnica iz Zagreba, saj se mu ne bo treba več boriti za glasove.

Po drugi strani pa bi Milanović svoj nastop lahko še ojačal, saj je že pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami pokazal ambicije, da bi spet kandidiral za predsednika vlade ter pred volitvami, kot je že nakazal letos, odstopil s položaja predsednika in se priključil parlamentarni kampanji.

"To je odvisno tudi od politične situacije, ki bo veljala takrat, predvsem od Plenkovićevih namer ter notranjih trenj v HDZ-ju," pravi Borčić Bernard, saj bi HDZ na naslednjih parlamentarnih volitvah, če bi jih še vedno vodil Plenković, že četrtič kandidiral z istim kandidatom za mandatarja.

"Menim, da če bo Milanović ocenil, da ima možnosti na naslednjih parlamentarnih volitvah, ne bo šel v politični pokoj, ampak bo nadaljeval enak nastop in retoriko," pravi Borčić Bernard. Med predsednikom države in vlade vlada veliko nesoglasje, tudi na osebni ravni, pravi dopisnica. Plenkoviću bi tako tudi ustrezalo, da Milanović ostane na predsedniškem položaju, saj v takšni politično napeti situaciji zlahka mobilizira svoje volilno telo.