Te naj bi po napovedih iz Zagreba začeli rušiti septembra.

Hrvaški minister za gradbeništvo in prostorsko ureditev Ivan Vrdoljak je pred dnevi napovedal, da bodo najprej začeli rušiti tiste nezakonite objekte, ki jih gradijo zdaj, nato pa tiste, ki po podatkih tamkajšnjih oblasti ovirajo razvoj. Kot je dodal, že sestavljajo seznam prioritet.

Zakon določa, da je mogoče do 30. junija 2013 pri upravnem organu na območju, kjer stoji nezakonito zgrajeni objekt, vložiti zahteve za uzakonitev objektov, ki so bili zgrajeni do 21. junija lani. Takrat so namreč pripravili satelitske posnetke hrvaškega ozemlja, na podlagi katerih bodo lahko ugotovili, kateri objekti so bili potem zgrajeni nezakonito. Tisti, ki že imajo odločbe o rušenju, pa bodo lahko vložili zahtevo za uzakonitev svojih objektov do konca letošnjega leta, 31. decembra. Če tega ne bodo storili, bo država prihodnje leto začela rušenja.

Namestnica hrvaškega ministra za gradbeništvo in prostorsko ureditev Ana Mrak Taritaš je ob sprejetju zakona presodila, da bo mogoče uzakoniti večino objektov, če bodo lastniki pravočasno vložili zahtevo za njihovo legalizacijo.

Slovenci imajo na Hrvaškem 110.000 nepremičnin
Kot navaja Delo, imajo slovenski državljani na Hrvaškem več kot 110.000 nepremičnin, največ v Istri. Številni imajo lastninsko-pravne odnose urejene, veliko pa je tudi takih, ki imajo pri urejanju težave. Primerov, v katerih so slovenski državljani črnograditelji, naj bi bilo na Hrvaškem razmeroma malo. Tisti, ki še niso pridobili ustreznih dovoljenj, pa se morajo "kmalu oziroma takoj" podrobno seznaniti z novo hrvaško zakonodajo in poskrbeti, da bodo objekte in lastništvo prilagodili novemu zakonu.

"Legalizacija bo namreč mogoča le in zgolj za tiste objekte, ki so nedvoumno vidni na aerofotogeometrijskem posnetku, narejenem do 21. junija 2011, ali pa so bili do tega datuma evidentirani oziroma vpisani na katastrskem načrtu ali v drugi uradni kartografski podlagi," je za časopis pojasnil neimenovani diplomatski vir.

Delo ob tem dodaja, da uzakonitev objektov ni vse, kar pesti slovenske lastnike počitniških zmogljivosti na Hrvaškem. Vse več je namreč primerov o domnevnem ponarejanju in izginjanju dokumentov v katastrih ali občinskih upravah ter v številnih drugih uradnih evidencah o nepremičninah. Še vedno so tudi odprti postopki denacionalizacije in vrnitve zaseženega premoženja Slovenije na Hrvaškem, v glavnem po letu 1991.

Zakon o ravnanju z nezakonito zgrajenimi objekti je bil objavljen v Uradnem listu 27. julija, veljati pa je začel v soboto. Vlada v Zagrebu sicer želi urediti stanje na tem področju do 1. julija prihodnje leto, ko naj bi Hrvaška predvidoma postala članica EU-ja.