Po ponovnem štetju glasovnic v enem od okrajev bo v novem mandatu v parlamentu 47,7 odstotka žensk, je sporočil vodja lokalne volilne komisije Ingi Tryggvason.

Pred tem so projekcije, ki so jih osnovali na končnih rezultatih, napovedovale, da bodo ženske zasedle 33 od 63 sedežev, kar predstavlja 52 odstotkov. "Odločili smo se za ponovno štetje, ker so bili rezultati tako blizu," je pojasnil Tryggvason. Ponovnega štetja ni zahteval nihče, je dodal.

Ob tem niso izključili možnosti ponovnega štetja glasovnic drugod po državi.

Doslej še nobena evropska država ni imela parlamenta, v katerem bi sedelo več kot polovica žensk. Najbližje je Švedska s 47 odstotki poslank.

Islandija velja za eno vodilnih držav v enakopravnosti spolov in na področju pravic žensk. Leta 1980 so imeli prvič predsednico države in v nedeljo so prehitro proslavili tudi nov domnevni mejnik. "To je nov primer, kako daleč smo prišli na poti do popolne enakopravnosti spolov," je za AFP v nedeljo dejal predsednik države Gudni Johannesson.

Za razliko od nekaterih drugih držav Islandija nima ženskih kvot, le posamezne stranke zahtevajo, da je med kandidati določen delež žensk.

Ponovno štetje glasovnic pa ni vplivalo na porazdelitev glasov med strankami. Vladajoča koalicija je ohranila večino. Tri stranke pa bodo v prihodnjih dneh začela pogajanja in se odločile, ali bodo nadaljevale skupno vlado.

Koalicija iz konservativne Neodvisne stranke, desnosredinske Napredne stranke in Levo-zelenega gibanja je sicer skupno osvojila 37 od 63 sedežev, s čimer ima štiri sedeže več kot doslej. Gibanje premierke Katrin Jakobsdottir je sicer izgubilo nekaj sedežev in jih ima le še osem. Neodvisna stranka Bjarnija Benediktssona ima 16 sedežev, Napredna stranka pa je dobila dodatnih pet sedežev in jih ima sedaj 13.