Zaradi požara na vojaškem poligonu na Krimskem polotoku so morali evakuirati več kot 2000 ljudi in za promet zapreti bližnjo avtocesto, je sporočil proruski guverner Sergej Aksjonov.

"Načrtovana je začasna evakuacija prebivalcev štirih naselij – to je več kot 2000 ljudi," je na Telegramu sporočil Aksjonov, ki pa ni navedel razlogov za evakuacijo in zaprtje avtoceste.

Ruski kanali na Telegramu, ki so povezani z ruskimi varnostnimi službami in ukrajinskimi mediji, so poročali, da je požar izbruhnil v skladišču streliva po ukrajinskem nočnem zračnem napadu na polotok, ki si ga je Rusija nezakonito priključila leta 2014.

Dva ruska spletna medija sta medtem poročala, da je bilo na območju požara slišati eksplozije.

Kmalu po izbruhu požara je vodja ukrajinske vojaške obveščevalne službe Kirilo Budanov sporočil, da so ukrajinske sile na Krimu uspešno izvedle operacijo. Pri tem sicer ni neposredno navedel, ali je bila operacija povezana s požarom na vadišču, je pa poudaril, da "sovražnik prikriva obseg škode in število žrtev". Ob tem je tudi objavil posnetek, ki prikazuje eksplozijo in požar.

Požar je izbruhnil dva dni po tem, ko je v ponedeljek eksplozija poškodovala most, ki povezuje Rusijo s polotokom Krim, za kar je Moskva okrivila Ukrajino in za kar je predsednik Vladimir Putin obljubil povračilne ukrepe.

Rusija grozi z drugačno obravnavo ladij

Moskva je ob tem sporočila, da bodo ladje, ki bodo plule blizu ukrajinskih pristanišč, obravnavali kot potencialne prevoznice vojaškega tovora. Dodali so, da bo nova drža do ladij v Črnem morju začela veljati v četrtek po moskovskem času (ob 23. uri po srednjeevropskem).

Rusko obrambno ministrstvo je dodalo, da bodo države, pod zastavami katerih bodo ladje plule, veljale za udeleženke vojne v Ukrajini na strani Kijeva.

Rusija je v ponedeljek do nadaljnjega odstopila od mednarodnega sporazuma o izvozu žita. Kot je pojasnila, je pripravljena obnoviti sodelovanje, takoj ko bodo izpolnjeni zahtevani pogoji, ki med drugim vključujejo odpravo ovir za izvoz ruskega žita in gnojil ter vnovično vzpostavitev ruskega izvoza amonijaka.

Zahodne države, med njimi tudi Slovenija, so bile kritične do odločitve Rusije. Moskvo so pozvale, naj v izogib poslabšanja svetovne prehranske varnosti odločitev spremeni in nadaljuje sodelovanje pri sporazumu. Tega sta sprti strani ob posredovanju Združenih narodov in Turčije sklenili julija lani in ga trikrat podaljšali.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v ponedeljek po ruskem odstopu od sporazuma dejal, da je Ukrajina pripravljena nadaljevati izvoz žita prek Črnega morja brez ruskih varnostnih jamstev. Po njegovih besedah se ne bojijo, podjetja, ki imajo v lasti ladje, pa so izrazila pripravljenost nadaljevati izvoz.

Rusija naj bi uničila 60.000 ton ukrajinskega žita

Rusija je v noči s torka na sredo izvedla raketne napade na ukrajinsko obalo ob Črnem morju, v katerih je uničila 60.000 ton žita in poškodovala skladišča, poroča BBC.

Ukrajinski minister za kmetijstvo Mikola Solski je sporočil, da "precejšen del" izvozne infrastrukture ne obratuje. Ministrstvo za obnovo Ukrajine je na Facebooku objavilo fotografije poškodovane opreme.

Moskva je v torek opozorila pred nadaljnjim izvozom ukrajinskega žita čez Črno morje, češ da Kijev izvozni koridor uporablja v bojne namene. Potem ko je Kijev izrazil pripravljenost nadaljevati izvoz žita, je Moskva sporočila, da odpravlja varnostna jamstva za plovbo tovornih ladij po Črnem morju.

Rusija je že v torek začela napadati obalna mesta. Najprej so napadli Odeso in Mikolajiv, danes znova Odeso in Čornomorsk.

Guverner regije Odesa Oleg Kiper je davi sporočil, da so bili napadi siloviti, prebivalce pa pozval, naj ostanejo v zakloniščih.

Urad ukrajinskega generalnega tožilca je sporočil, da je bilo v napadih ranjenih deset civilistov, vključno z devetletnim dečkom. Poleg infrastrukture za izvoz žita so bile po navedbah ukrajinskih uradnikov poškodovane tudi stanovanjske stavbe, hoteli in skladišča.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je "ruske teroriste" obtožil, da so namerno izbirali infrastrukturo, ki se uporablja za izvoz ukrajinskega žita. Na Telegramu je zapisal, da je "vsaka ruska raketa udarec ne le za Ukrajino, temveč za vse na svetu, ki si želijo normalnega in varnega življenja".

Dodal je, da bi moralo ukrajinsko zunanje ministrstvo okrepiti mednarodni pritisk za nadaljevanje normalnega izvoza ukrajinskega žita.

Napadi tudi na Kijev

O eksplozijah so poročali tudi iz Zaporožja in Harkova. V Kijevu in okolici prestolnice pa je bilo danes slišati eksplozije, saj je protiletalska obramba delovala proti ciljem nad mestom.

Ukrajinski uradniki so po poročanju BBC-ja sporočili, da so usklajeni ruski napadi vključevali manevrirne rakete kalibr, rakete nadzvočne hitrosti onyx in protiladijske rakete kh-22. Napadi so vključevali tudi brezpilotna letala kamikaze, izstreljene iz Črnega morja, Krima in južne Rusije. Čeprav je bilo sestreljenih 37 ruskih raket in brezpilotnih letal, jih je veliko tudi prebilo ukrajinsko obrambo.

Pozneje je ruska vojska sporočila, da so bili napadi usmerjeni na "vojaške industrijske objekte, infrastrukturo za gorivo in skladišče streliva ukrajinskih oboroženih sil v bližini Odese".

Putina ne bo v Južno Afriko

Ruski predsednik Vladimir Putin se "po medsebojnem dogovoru obeh držav" ne bo udeležil vrha skupine Brics, ki bo avgusta v Južni Afriki, so sporočili iz urada južnoafriškega predsednika Cyrila Ramaphose. Rusijo bo na vrhu, ki bo potekal med 22. in 24. avgustom v Johannesburgu, zastopal zunanji minister Sergej Lavrov.

Tiskovni predstavnik Ramaphose je pojasnil, da odločitev sledi številnim posvetovanjem, ki jih je južnoafriški predsednik opravil v zadnjih mesecih. Zadnje je potekalo sinoči. Rusija naj bi Južno Afriko med drugim opozorila, da bi morebitna aretacija ruskega predsednika pomenila "napoved vojne".

Južna Afrika se kot članica Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), ki je marca izdalo nalog za prijetje Putina, spopada s pritiskom, naj ob prihodu na njeno ozemlje aretirajo Putina in ga izročijo sodišču v Haagu, ki je zanj izdalo tiralico zaradi domnevnih vojnih zločinov v Ukrajini, vključno z nezakonitimi deportacijami ukrajinskih otrok.

Skupino gospodarsko najmočnejših držav v vzponu Brics, ki ji trenutno predseduje Južna Afrika, sestavljajo še Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska. Do vojne v Ukrajini članice praviloma ohranjajo nevtralno držo. Skupina samo sebe razume kot protiutež gospodarski prevladi Zahoda.