Novo poglavje kubanske politične zgodovine bo na otok zagotovo vneslo negotovost in spremembe. 81-letni Castro v političnem življenju fizično ni bil prisoten vse odkar je oblast začasno prepustil bratu Raulu, a je njegov duh spremljal Kubance na vsakem koraku. Oglašal se je preko kolumen v glavnem kubanskem komunističnem časopisu Granma, občasno spregovoril po televiziji ali se pojavil na fotografiji s katerim od svojih gostov.

Prva in največja sprememba je zagotovo Castrova odpoved oblasti in posredno priznanje, da zaradi zdravstvenega stanja, ki ga je pred 19 meseci prisililo, da je oblast začasno prepustil Raulu, ni več sposoben vladati otoku, kjer je na oblast zmagovito prišel pred 49 leti. Kaj to pomeni, ni nikomur jasno, dejstvo pa je, da bo Raul Castro, sicer manjši in manj karizmatičen od bratov, ki je celo življenje živel v senci svojega brata Fidela, končno dobil priložnost, da Kubo in njenih približno 11 milijonov nestrpnih prebivalcev, naveličanih življenja v pomanjkanju, popelje na pot kapitalizma.

Raul pelje Kubo na demokratično pot
V nekem intervjuju je Raul na vprašanje, če se bo po Fidelu na Kubi zgodil prehod, odgovoril, da bo to prehod "k boljši obliki socializma in - to vam bo zagotovo všeč - proti bolj demokratični družbi". Kakšna bo ta demokratična družba, nam bo kmalu jasno.

Priprave na dan, ko bo Castro javno oznanil "ne morem več" so se začele 31. julija 2006, ko je Castro zaradi bolezni predal oblast. Eno leto se na otoku ni nič spremenilo, politika se je zavila v molk, Castrovo zdravstveno stanje je postalo najbolj varovana skrivnost na Kubi, o kateri se je le šušljalo, glasu pa si ni upal povzdigniti nihče. Šele 26. julija leta 2007 si je Raul prvič upal nastopiti pred množico in napovedati strukturne in konceptualne spremembe v gospodarski ureditvi otoka.

Raul začel z manjšimi spremembami
Takrat je začel z nekaterimi manjšimi spremembami, ki so vodile v zmanjšanje korupcije in gospodarskih zločinov, odpustil je štiri ministre vladnega kabineta, poostril policijski nadzor z namenom izkoreninjenja nezakonitih poslov in zmanjšanja prepada med revnimi in "novimi bogataši" ter spodbujal objavo poročil o težavah kubanskega sistema. Ljudi je opozarjal na nevarnosti ameriške invazije in mobiliziral na stotine varnostnih sil.

Tudi v naslednjih mesecih je bil Raul pobudnik številnih razprav in je pozival Kubance, naj brez strahu povedo, kaj jih moti in kakšnih sprememb bi si želeli. Tako je zbral več kot milijon želja in mnenj Kubancev, ki so dolga leta živeli pod Castrovo taktirko pomanjkanja in zatiranja, z enim skupnim imenovalcem: spremembe, spremembe, spremembe.

Kubanci si želijo iz države
Prva na spisku sprememb, ki si jih Kubanci želijo, je gospodarsko odprtje in dovoljenje za izstop iz države, tesno za petami ji sledi dvig številnih prepovedi, ki prepovedujejo Kubancem prodajo avtomobilov in stanovanj ter posedovanje mobilnega telefona. Močno pričakovane so tudi spremembe v kmetijstvu in širitev izjemno rigidnega trga ponudbe in povpraševanja. Na Kubi naj bi bilo vse pripravljeno na spremembe, čakajo le še zadnje dejanje sage Castro, ki se bo zgodila 24. februarja, ko bodo Kubanci izbrali novega voditelja.

Castrov odstop je torej dvignil politično zaveso na Kubi. 24. februarja bo osnovan nov parlament in glede na vse namige bo 76-letni Raul Castro tisti, ki bo izvoljen na mesto predsednika države. Da bo tako, je Raul pričakoval že leta, končno pa je prišel njegov dan D. Od nedelje dalje bodo vse niti v njegovih rokah: lahko bo spremenil ustavo, razdelil oblast ali vzpostavil mesto premierja, kar koli mu bo pomagalo na zahtevni poti sprememb. Jasno pa je, da se s prehodom na boljše ali na slabše, začenja druga kubanska revolucija.

B. T.