Ladja je prazna izplula iz Egipta v Tobruk v Libiji, kjer so se nanjo vkrcali prebežniki, ki so nameravali priti v Italijo, poročajo grški mediji.

Pojavili so se posnetki nabito polnega krova ladje, zdravniki, ki so oskrbeli preživele, večinoma moške, pa govorijo, da je bilo pod krovom tudi večje število žensk in otrok.

Vodja kardiološkega oddelka v bolnišnici v grškem mestu Kalamata Manolis Makaris je dejal, da so jim o ženskah in otrocih na dnu ladje govorili preživeli.

Po njegovih besedah sta mu oceno o številu otrok na ladji podala dva preživela. "Eden je govoril o 100 otrocih, drugi pa o 50, tako da ne poznam resnice, a bilo jih je veliko," je dodal.

Makaris verjame, da bi lahko v nesreči umrlo okrog 600 ljudi. "Natančno število vseh ljudi na ladji je bilo 750. To je število, o katerem so mi vsi govorili," je dejal.

Družine nekaterih egiptovskih otrok, ki so pogrešani, so mu poslale njihove fotografije, v upanju, da jih bo prepoznal ob oskrbi. "To je tragedija," je dejal. "Nihče v Evropi ne sme sprejeti te situacije. Moramo nekaj storiti. Vsi moramo nekaj storiti, da se to ne zgodi več."

Nesrečo je preživelo nekaj več kot 100 ljudi. Novinar grške televizije ANT1 je enega preživelega vprašal, ali je bilo na ladji 100 otrok. "Da", je odgovoril preživeli.

BBC poroča, da je to potrdila tudi človekoljubna organizacija Save the Children, ki navaja pričevanja preživelih.

Sorodniki pogrešanih prišli iz drugih evropskih držav

Medtem so v Kalamato prispeli sorodniki pogrešanih. "Moji sorodniki so bili na ladji," je dejal Aftab, ki je pripotoval iz Združenega kraljestva. Najmanj štirje njegovi sorodniki iz Pakistana so pogrešani, enega pa so našli živega.

Kasam Abuzid iz Sirije, ki živi na Nizozemskem, pa je dejal, da sta med pogrešanimi njegova žena in svak. "Oblasti iščejo njuni trupli v morju, iščejo ju v bolnišnicah, med mrtvimi in preživelimi," je dejal.

Oblasti so aretirale devet ljudi, vključno z nekaj Egipčani, zaradi suma tihotapljenja ljudi, poročajo grški mediji.

Iskanje morebitnih preživelih se medtem nadaljuje.

Kakšno vlogo je imela obalna straža?

Obalna straža je tarča kritik, ker ni posredovala hitreje, a oblasti trdijo, da so bile njihove ponudbe pomoči zavrnjene.

Obalna straža je sporočila, da so v stik z ladjo prvič prišli ob 14. uri v torek, a da ni bilo prošnje za pomoč. Z ladje so grškim oblastem dejali le, da želijo pluti proti Italiji.

Dve komercialni ladji sta zvečer ponudili vodo. Aktivistka Naval Sufi, ki so jo ljudje na ladji kontaktirali že v torek zjutraj, je dejala, da so se zadeve "zakomplicirale", ko se je ena od komercialnih ladij približala ladji s prebežniki. Nanjo so privezali vrv in začeli na krov metati plastenke z vodo.

Sufi je dejala, da so se nekateri prebežniki ustrašili, da bi se lahko ladja zaradi vrvi prevrnila in da bi se lahko prevrnila zaradi pretepov na krovu zaradi vode. Komercialna ladja se je nato odmaknila.

Obalna straža je sporočila, da se je nato v sredo zgodaj zjutraj pokvaril motor ladje in da se je ladja prevrnila, ko so se ljudje začeli po njej premikati naokoli.

Aktivisti, ki prek posebnih telefonskih številk pomagajo prebežnikom na morju, se pritožujejo, da je obalna straža za težave ladje vedela več ur, preden je poslala pomoč. Iz obalne straže pa pravijo, da so ladjo skušali prepričati, da ji pomagajo, ostali naj bi tudi v bližini, če bi bilo treba reševati ljudi.

Preživeli so dejali, da je obalna straža sporočila ladji, naj ji sledi, a ladja tega ni mogla. Nato je ladja obalne straže ladjo s prebežniki privezala z vrvjo, a ker je šla prehitro, se je ladja s prebežniki začela zibati, nato pa je potonila.

V Atenah, Solunu in drugod je bilo več protestov proti takšnemu ravnanju s prebežniki. Prejšnji mesec se je pojavil video, ki naj bi kazal nasilno preganjanje prebežnikov, ki so nenadzorovano pluli po morju.

V Grčiji so zaradi zadnje nesreče razglasili tridnevno žalovanje.

Frontex opozarja na nezakonite prehode meje

Po eni najhujših nesreč prebežnikov, ki v EU ne morejo vstopiti po zakoniti poti, evropska agencija za nadzor meja (Frontex) opozarja na porast števila nezakonitih prehodov meje.

V prvih petih mesecih letošnjega leta je bilo na zunanjih mejah EU-ja zaznanih 102.000 nezakonitih prehodov meja, kar pomeni 12-odstotno povišanje v primerjavi z istim obdobjem lani. Približno polovico so jih odkrili na osrednjesredozemski poti, kjer se je število v primerjavi z istim obdobjem lani več kot podvojilo. Na preostalih poteh pa se je število prehodov zmanjšalo, je sporočil Frontex.

Od tega so na osrednjesredozemski poti našteli več kot 50.300 prehodov, kar je tudi največje zaznano število prehodov te poti po letu 2017.

Po navedbah Frontexa je število prehodov meja po drugih poteh upadlo za od šest odstotkov na zahodnosredozemski poti do 47 odstotkov na zahodnoafriški poti. Na zahodnobalkanski poti je bilo medtem zaznanih nekaj več kot 30.700 prehodov. To predstavlja 25-odstotni upad v primerjavi z istim obdobjem lani.

Zmanjšanje prehodov na omenjenih poteh Frontex pripisuje daljšim obdobjem slabih vremenskih razmer, zaradi katerih so že tako nevarna potovanja na plovilih, ki niso primerna za plovbo, postala bistveno bolj tvegana.