Nasprotniki politike islamskega predsednika in njegove Muslimanske bratovščine, ki so navsezadnje spodnesli tudi prejšnjega predsednika Hosnija Mubaraka, so se na trgu zbirali že ponoči. "Smo popolnoma miroljubni, a če nas bodo napadli, jim bomo odgovorili z nasiljem," je za Reuters dejal 26-letni protestnik Amr Riad.
Po vsej državi se je do popoldneva zbralo že na desettisoče ljudi. Na kairskem trgu Tahrir se je zbrala večtisočglava množica s ciljem, da predsednika natanko leto dni po nastopu položaja prisilijo k odstopu.
V prestolnico je s podeželja in okoliških mest prispelo na tisoče nasprotnikov Mursija, ki so se zbrali na trgu Tahrir, sicer simbolu upora proti egiptovskemu samodržcu Hosniju Mubaraku. Na Tahrirju so ljudje mahali z rdečimi kartoni in egiptovskimi zastavami ter vzklikali gesla "Odidi! Odidi!" in "Ljudje želijo strmoglaviti režim", sicer poznana že iz protestov proti Mubarakovi vladavini spomladi 2011.
V Kairu so v sedež vladajoče Muslikmanske bratovščine protestniki metali kamenje in molotovke, v spopadu med rivalskima skupinama pa je umrl nek moški.
Med protestniki niso le pripadniki gibanja Tamarod, ampak povsem preprosti Egipčani, ki so nezadovoljni z gospodarsko-političnim stanjem v državi. Člani Tamaroda so pobudniki peticije, ki jo je podpisalo že 22 milijonov ljudi in ki poziva predsednika Mursija k odstopu ter razpisu predčasnih volitev. V gibanju so združene liberalne in sekularne skupine kot tudi člani egiptovske opozicijske Fronte narodne rešitve (NSF).

Shodi tudi drugod po državi
Protestniki proti Mursiju so se zbrali tudi drugod po državi, med drugim v obalnem mestu Aleksandrija ter mestih ob Nilu - v Mansuri, Menufu, Tanti in Mahalli kot tudi v pristaniških mestih Suez in Port Said.

Tudi privrženci Mursija so priredili shode v podporo predsedniku, med drugim množični shod pred mošejo v predelu Nasr v vzhodnem delu Kaira.

Iz urada predsednika so sporočili, da je dialog edini način za izhod iz politične krize, v katero je zabredla država. "Dialog je edini način, na katerega lahko dosežemo razumevanje. Predsedstvo je odprto za resničen in resen nacionalni dialog," je izjavil tiskovni predstavnik Ehab Fahmi. Protestnike je pozval, naj protestirajo na miren način, demonstracije proti predsedniku pa je navedel kot dokaz svobode izražanja v Egiptu.

Stopnjevanje napetosti
Oblasti se bojijo izbruha nasilja. Napetosti se stopnjujejo že vse od petka, ko so bile med množičnimi protesti v nasilju med privrženci in nasprotniki predsednika ubite tri osebe, med njimi ameriški državljan, več kot 130 ljudi pa je bilo ranjenih. Zaradi tega so številne države že odsvetovale potovanja v Egipt, mednarodno letališče v Kairu pa je bilo v soboto polno tujcev, ki so želeli zapustiti državo. Vrhunec množičnih protestov pa naj bi bil prav danes, na obletnico prisege Mursija na predsedniškem položaju.

Okoli pomembnejših vladnih poslopij tako v Kairu kot v drugih mestih so nameščene policijske in vojaške sile. Po navedbah predstavnika varnostnih oblasti so poostrili tudi varnost Sueškega prekopa. Vojska, ki je odigrala pomembno vlogo pri strmoglavljenju Mubaraka, je posvarila, da bo ob morebitnih večjih nemirih posredovala.

Očitki koncentracije oblasti
Nasprotniki Mursiju, nekdanjemu visokemu voditelju Muslimanske bratovščine, med drugim očitajo, da je dal vso oblast v roke islamistov ter da mu ni uspelo rešiti ekonomskih in varnostnih težav v državi, zato zahtevajo njegov odstop. Njegovi privrženci pa poudarjajo, da je bil predsednik lani legitimno izvoljen in mora ostati na oblasti.

Mursi, prvi svobodno izvoljen egiptovski predsednik, je sicer ob začetku nastopa položaja obljubil, da bo uresničeval cilje revolucije iz leta 2011, ki je odnesla diktatorja Hosnija Mubaraka. Obljubil je tudi, da bo oblast delil z drugimi strankami in da bo "predsednik vseh Egipčanov", zdaj pa se zdi, da je država globoko razdeljena.

Mursijevi podporniki trdijo, da njegova legitimnost izvira iz prvih svobodnih predsedniških volitev v zgodovini Egipta, očitke, s katerimi se srečuje - skorumpirane in neučinkovite institucije, gospodarske težave in verske napetosti -, pa da je podedoval od prejšnje oblasti.

V govoru, s katerim je Mursi ta teden zaznamoval prvo leto vladanja, je sicer opozoril, da je "polarizacija dosegla stopnjo, ki bi lahko ogrozila demokratično izkušnjo Egipta in ohromila narod".
A kritiki vidijo Mursija le kot odposlanca Muslimanske bratovščine, ki naj bi na ključnih položajih favoriziral islamiste in državo vračal nazaj v avtoritarne čase.

Obama: Vojska in policija naj delujeta zadržano
Ameriški predsednik Barack Obama je ob obisku v Južni Afriki v soboto izrazil zaskrbljenost zaradi nasilja v Egiptu in Mursija pozval, naj bosta tako on kot opozicija "konstruktivnejša" in naj poskušata s pogovori rešiti politično krizo v državi. Policija in vojska morata, kot je poudaril, delovati z zadržanostjo.

Kot je še dodal, so v Washingtonu vedno podpirali demokracijo v Egiptu, a to je pogosto težko, saj tam "ni tradicije demokracije".