V okviru obreda, ki temelji na prepričanju, da je Jezus pred zadnjo večerjo umil noge svojim apostolom, je Frančišek noge umil tudi dvema dekletoma. Gre za prvi tovrstni obred, ki ga je kakšen papež kdaj koli izvedel v zaporu, in prvi, v katerem so sodelovale ženske, saj je načeloma rezerviran za moške.

Doslej so papeži mašo zadnje večerje praznovali v baziliki svetega Janeza v Lateranu. Nekdanji papež Benedikt XVI. je tako pri tej maši vsako leto umil noge 12 duhovnikom. S tem obredom se posnema Jezusovo umivanje nog apostolom pri zadnji večerji.

Tako pripadnik duhovščine simbolično pokaže, da je kljub dostojanstvu duhovniške službe služabnik ljudem. Frančišek pa je že kot nadškof Buenos Airesa mašo ob zadnji večerji vsako leto daroval v zaporu, bolnišnici ali zavetišču za brezdomce.

Frančišek je zapornikom prinesel tudi velikonočna jajca. Mladoletniki pa so mu podarili lesen križ in cerkveno klop, ki so ju izdelali v zaporu za mladoletnike. Slovesnosti se je udeležila tudi italijanska pravosodna ministrica Paola Severino. Slovesnosti zaradi spoštovanja pravic mladoletnih oseb niso prenašali v živo.

Spomin na zadnjo večerjo
Katoliški verniki se na današnji praznik spominjajo Jezusove zadnje večerje z apostoli, ki predstavlja ustanovitev evharistije in duhovništva. Katoliški duhovniki obnovijo duhovniške zaobljube, za večerne maše pa je značilen obred umivanja nog.

Veliki četrtek je prvi dan velikonočnega tridnevja, ki kristjane uvede v veliko noč, praznik Jezusovega vstajenja. Katoliški škofje dopoldne po cerkvah, tudi v slovenskih škofijah, darujejo krizmene maše.

Frančišek bo na veliki petek nadaljeval velikonočne slovesnosti in ob 17. uri v baziliki svetega Petra vodil obrede v spomin na križanje in trpljenje Jezusa.

Evangeličani danes prazničnih bogoslužij ne pripravljajo, velik del pravoslavnih kristjanov pa bo zaradi uporabe drugačnega koledarja veliko noč letos počastil pet tednov pozneje.