Reševalci so doslej našli 104 preživele, večina jih je iz Sirije, Afganistana, Egipta in Pakistana, in 78 trupel, več sto ljudi, mediji navajajo številko več kot 500, pa je pogrešanih.

V skupni izjavi sta Organizacija za migracije in UNHCR sporočila, da je bilo na ladji od 400 do 750 ljudi, po navedbah UNHCR-ja pa bi bila to lahko druga najhujša nesreča s prebežniki po aprilu 2015, ko je na poti med Libijo in Italijo potonila ladja, na kateri je umrlo približno 1100 ljudi.

V nedeljo zvečer sta na obisk v Tunizijo odpotovala nemška notranja ministrica Nancy Faeser in njen francoski kolega Gerald Darmanin, da bi s tamkajšnjimi oblastmi razpravljala o možnostih za preprečevanje tovrstnih tragedij. "Oblikovati želimo zakonite migrantske poti in preprečiti tihotapske dejavnosti. Želimo, da so človekove pravice beguncev zaščitene in da se končajo grozljive smrti v Sredozemskem morju," so sporočili iz nemškega notranjega ministrstva. Tunizijske oblasti so v prvih treh mesecih prestregle skupno 13.000 ljudi, ki so s čolni izpluli iz pristanišča Sfax na vzhodu države.

Pakistanski predsednik Šehbaz Šarif je, potem ko se je izkazalo, da je bilo na ladji več deset Pakistancev, ukazal preiskavo o vpletenih v tihotapsko mrežo in zagrozil, da bodo ostro kaznovani. Ob tem je za danes v Pakistanu razglasil dan žalovanja. Pakistansko veleposlaništvo je doslej potrdilo identiteto 12 pakistanskih državljanov. Uradnih podatkov o tem, koliko pakistanskih državljanov je umrlo ali je pogrešanih, ni, po nekaterih podatkih pa naj bi jih bilo na nesrečni ladji več kot 200.

V Kašmirju so v nedeljo oblasti prijele 10 ljudi, ki jih sumijo sodelovanja v organiziranem pošiljanju mladih v Libijo, od koder potem vodijo tihotapske poti naprej v Evropo. Devet ljudi so prijeli v Kašmirju, enega pa v Gujaratu, ki je bil dolgo izhodišče za prebežnike.

Vse glasnejše kritike grških oblasti

Grške oblasti so deležne ostrih kritik zaradi svojega odziva na nesrečo, ki se je zgodila v najglobljem predelu Sredozemskega morja. Vztrajajo, da ladja ni prosila za pomoč, medtem ko nevladne organizacije trdijo, da so prejele več klicev na pomoč.

BBC poroča, da so pridobili dokaze, ki kažejo, da se ladja vsaj sedem ur pred nesrečo ni premikala, medtem ko je obalna straža trdila, da je ladja več ur plula v "stabilni smeri in s stabilno hitrostjo." Obstaja sicer več fotografij prenatrpane ladje, ki jih je grška obalna straža posnela pred nesrečo.

Obalna straža, ki je prevzela preiskavo nesreče 25-metrske ladje, je tarča ostrih kritik, saj ni videoposnetkov, ki bi potrjevali njeno različico o dogajanju, da so torej skušali pomagati ladji, a je ta zavrnila pomoč. "Kje je videoposnetek reševalne operacije, ki bi morala biti posneta?" je bil oster nekdanji minister za promet Christos Spircis. "To je ključno vprašanje." Tiskovni predstavnik grške obalne straže je dejal, da so kamere delovale, a da akcije niso posnele.

Ob 23. uri, ko je ladja potonila, so na pomoč prihitele ladje in jahte, ki so bile v bližini.

Grčija se pripravlja na volitve, ki bodo 25. junija. Desnosredinska Nova demokratična stranka, ki je na oblasti zadnja štiri leta in ki ji napovedujejo zmago, je zavzela ostro stališče do prebežnikov in migrantov, zaradi česar je deležna kritik nevladnih organizacij.