Najodmevnejši atentati v zgodovini: od Julija Cezarja do Benazir Buto

V zaroti, v kateri so sodelovali številni rimski senatorji, so najslavnejšega rimskega vojskovodjo Julija Cezarja 15. marca 44 p. n. št. 23-krat zabodli z noži. Julij Cezar je tistega dne prispel v Pompejevo gledališče, ki so ga začasno uporabljali za zborovanja senata, kjer ga je Tilij Cimber prosil za pomilostitev svojega izgnanega brata, drugi senatorji pa so se v podporo zbrali okoli njega. Tako Plutarh kot Svetonij poročata, da ga je Cezar zavrnil z odmahom roke, Cimber pa ga je zagrabil za rame in z njega strgal tuniko. Senator Kaska je prvi z nožem napadel Cezarjev vrat. Plutarh poroča, da se je Cesar hitro obrnil, ujel Kasko za roko in mu v latinščini rekel: "Kaska, ti podlež, kaj pa počneš?" Prestrašeni Kaska naj bi zavpil: "Pomagaj, brat!" Takoj zatem je cela skupina zarotnikov Cezarja začela zabadati. Diktator (ko je leta 46 pred našim štetjem v državljanski vojni premagal Pompeja Velikega, se je namreč oklical za diktatorja) je skušal pobegniti, a se je, zaslepljen z lastno krvjo, spotaknil in padel, senatorji pa so ga še naprej zabadali. Evtropij je zapisal, da je pri umoru 57-letnega Cezarja sodelovalo 60 ali več zarotnikov, zabodli pa so ga triindvajsetkrat. Kot je zapisal Svetonij, nihče od zarotnikov ni preživel več kot tri leta in nihče od njih ni umrl naravne smrti. Foto: EPA

Abrahama Lincolna, 16. ameriškega predsednika, ki se je zapisal v zgodovino kot predsednik, ki je podpisal odlok o odpravi suženjstva, je 14. aprila 1865 med predstavo v gledališču Ford ustrelil igralec John Wilkes. Bootha, privrženca konfederacijskih sil, ki je takoj po atentatu skupaj s sozarotnikom Davidom Heroldom ušel, so po dveh tednih iskanja ubili v policijski akciji. Booth je atentat izvedel le pet dni po tem, ko je general južnjaške konfederacijske vojske Robert E. Lee predal vojsko generalu Ulyssesu S. Grantu, s čimer se je končala štiriletna državljanska vojna. 56-letni Lincoln je bil tako zadnja žrtev vojne, v kateri je umrlo 750.000 Američanov. Foto: EPA

Avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand se je v odprtem avtomobilu z ženo Zofijo in spremstvom na kresno nedeljo 28. junija 1914 vozil po mestu. Pričakala pa ga ni le navdušena množica, temveč tudi člani tajne organizacije Mlada Bosna, oboroženi z bombami in z načrtom, da ga ubijejo. Najprej ga je skušal ubiti 21-letni Nedeljko Čabrinović, a je Franc Ferdinand bombo, ki jo je Čabrinović vrgel proti avtomobilu, odbil od sebe in je zadela naslednji avto. Svetovalci in žena so ga poskušali prepričati, naj ne nadaljuje obiska, a je bil Franc Ferdinand neomajen. General Oscar Potiorek, ki je skrbel za varnost, je spremenil načrt vožnje, vendar pa se je voznik avtomobila zmotil in zapeljal po prvotni poti. General ga je opozoril, voznik je začel obračati, takrat pa je pristopil mlad moški v plašču, Gavrilo Princip, ki je začel streljati. Poleg prestolonaslednika je umoril tudi njegovo nosečo ženo Zofijo. Umor Franca Ferdinanda je bil povod za izbruh prve svetovne vojne. Foto: Reuters

Mahatma Gandi, indijski politični voditelj in odvetnik, znan po svojem gorečem zagovorništvu nenasilnega odpora, ki je odigral eno ključnih vlog na poti indijske neodvisnosti izpod britanskega imperija, je umrl 30. januarja 1948. Takrat je, obkrožen z nekaterimi člani svoje družine in nekaj privrženci, stal na stopnicah pred krajem, kjer naj bi molili, ko se mu je približal Nathuram Hodse, hindujski nacionalist in trikrat ustrelil vanj. Motiv za umor naj bi bila jeza, ker je Indija sprejela odločitev, da Pakistanu da 420 milijonov rupij pomoči. Rane so bile za miroljubnega aktivista, ki so ga sicer predtem skušali umoriti že petkrat, usodne. Njegovega morilca in več njegovih sozarotnikov so prijeli in jim sodili. Hodseja in Narajana Apteja so obsodili na smrt z obešanjem, preostalo šesterico pa na dosmrtni zapor (enega izmed njih so pozneje oprostili). Foto: Reuters

Najbolj razvpit atentat v zgodovini se je zgodil 22. novembra 1963, ko je v Dallasu pod streli morilca umrl najmlajši izvoljeni ameriški predsednik John F. Kennedy. Umoril ga je Lee Harvey Oswald, nekdanji marinec in komunistični zanesenjak, ki je nanj streljal, medtem ko sta z ženo Jacqueline Kennedy iz avta pozdravljala navdušeno množico, zbrano na dallaških ulicah. Prvi strel je predsednika zadel v vrat, drugi v hrbet, tretji je ranil guvernerja Johna B. Connallya, četrti je Kennedyja zadel v glavo. 24-letnega Oswalda, ki so ga prijeli le 45 minut po atentatu, je le dva dni pozneje umoril lastnik nočnega kluba Jack Ruby. V naslednjih desetletjih se je sicer pojavilo na desetine teorij zarot, ki postavljajo pod dvom, da je izjemno priljubljenega predsednika umoril Oswald, ki sicer ni nikoli priznal krivde. Foto: Reuters

Malcolm X, znan tudi pod imenom El-Hadž Malik El-Šabaz,, je bil ikona boja za pravice temnopoltih Američanov in islamistični duhovnik, desetletje pa je bil tudi goreč voditelj organizacije Islamski narod, ki jo je pozneje zapustil. Leta 1964 so ga zaznamovali ostri spori z Islamskim narodom, prejel je številne grožnje, le dva dni pred smrtjo je v intervjuju tudi dejal, da si organizacija aktivno prizadeva, da bi ga ubili. 21. februarja se je pripravljal na nagovor organizacije afro-ameriške enotnosti na Manhattnu, ko je nekdo med 400-glavim občinstvom zavpil "Črnec! Umakni roko iz mojega žepa". Takrat 39-letni Malcolm X in njegovi varnostniki so skušali umiriti zadeve, v tistem pa trenutku pa je proti njemu stekel moški in ga ustrelil, poleg pa sta bila še dva oborožena moška. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so ob 3.30 razglasili, da je mrtev. Obdukcija je pokazala, da je imel 21 strelnih ran. Enega od napadalcev, člana organizacije Islamski narod, Talmadga Hayerja, je množica pretepla še pred prihodom policije. Trojica, poleg Hayerja, znanega tudi pod imenom Thomas Hagen, še Norman Butler in Thomar Johnson, je bila marca 1966 obsojena na dosmrtno zaporno kazen. Foto: EPA

Pastor, borec za pravice temnopoltih in najmlajši dobtnik dobitnik Nobelove nagrade za mir (prejel jo je leta 1964), je bil umorjen 4. aprila 1968 v Memphisu. Umoril ga je James Earl Ray, ki je vanj streljal, ko je King stal na balkonu svoje sobe v motelu Lorraine. Ray je po atentatu pobegnil, čez dva meseca pa so ga prijeli na londonskem letališču Heathrow. Ray je umor najprej priznal in si tako namesto smrtne kazni prislužil 99 let zapora, nato pa je spremenil svojo zgodbo in začel trditi, da je nedolžen, umor pa je pripisal zaroti. Tako danes še mnogi Američani verjamejo, da je za njegovim umorom stala ameriška vlada. Po Kingovi smrti so izbruhnili nemiri, pet dni po atentatu pa je predsednik Johnson razglasil dan žalovanja. Foto: EPA

Pet let po smrti Johna F. Kennedyja se je njegov brat, - v času predsedovanja JKF-ja pravosodni minister, po odstopu pa potem senator - pripravljal na osvojitev demokratske kandidature za predsedniške volitve. 5. junija 1968 je 42-letni Robert Francis "Bobby" Kennedy proslavljal zmago na strankarskih volitvah v Kaliforniji, ko ga je v hotelu Ambassador ob odhodu z odra nekaj minut po polnoči trikrat ustrelil 24-letni palestinsko-jordanski priseljenec Sirhan Sirhan. 26 ur pozneje je umrl v bolnišnici Good Samaritan, potem ko so ga operirali. Po dvomesečnem sojenju so Sirhana obsodili na smrtno kazen, ki je bila leta 1972 potem spremenjena v dosmrtno zaporno kazen. Foto: Wikipedia

Legendarnega glasbenika, člana kultnih The Beatles je 8. decembra 1980 pred njegovim stanovanjem v stavbi Dakota v New Yorku ubil takrat 25-letni Mark David Chapman. Tisti dan sta Lennon in njegova žena Yoko Ono najprej pozirala za fotografinjo Annie Leibovitz, potem pa je Lennon opravil svoj zadnji intervju. Približno ob 5.40 po krajevnem času sta se zakonca napotila proti limuzini, ki naj bi ju odpeljala v studio, pri tem pa ju je ustavilo več oboževalcev, ki so želeli Lennonov podpis. Med njimi je bil tudi Chapman, ki mu je Lennon podpisal album. Čez nekaj ur, okoli 22.50 sta se zakonca vrnila pred Dakoto in ob vstopanju v stavbo je Chapman petkrat ustrelil. Štirje streli so Lennona zadeli v hrbet. Rane so bile usodne in ob prihodu v bolnišnico St-Luke's Roosevelt Hospital center so 40-letnega Lennona razglasili za mrtvega. Foto: EPA

28. februarja 1986 malo pred polnočjo je bil v središču Stockholma ustreljen švedski premier Olof Palme, eden najprodornejših politikov sveta v 60. in 70. letih. Palmeja je storilec ustrelil, ko je z ženo Lisbet zapuščal kinodvorano v središču Stockholma. Premier je bil ustreljen v glavo in najbrž takoj mrtev, ženo je oplazila druga krogla, ki jo je sprožil atentator. Tudi po 30 letih ostaja njegov umor nerazrešen, pri čemer je po podatkih švedskih oblasti umor doslej priznalo kar 133 ljudi. Foto: EPA

4. novembra 1995 so v Tel Avivu na shodu v podporo njegovim mirovnim prizadevanjem ubili izraelskega premierja Jicaka Rabina. Rabina, ki je med drugim z izraelskim predsednikom Šimonom Peresom in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom prejel Nobelovo nagrado za mir, ker so sklenili mir med Izraelci in Palestinci ter podpisali Oselski sporazum, je ustrelil Jigal Amir, desničaski izraelski radikalec, ki je nasprotoval sklenitvi miru z Arabci. Foto: EPA

Srbijo je 12. marca 2003 pretresla novica o atentatu na premierja Zorana Đinđića, ki je pred sedežem vlade umrl pod streli ostrostrelca. Đinđića je tistega usodnega dne, ko je prihajal na srečanje s švedsko zunanjo ministrico Anno Lindh (ta je bila ubita v atentatu točno šest mesecev pozneje), ob 12.20 z natančnim strelom v prsni koš z okna 180 metrov oddaljene stavbe ustrelil policijski specialec Zvezdan Jovanović. Za atentat na Đinđića so bili leta 2007 obsojeni pripadniki zemunskega klana in njihov vodja Milorad Ulemek Legija. Foto: EPA

10. septembra 2003 je v nakupovalnem centru v Stockholmu neprišteven moški, duševno moteni Srb Mijajlo Mijajlović, zabodel švedsko zunanjo ministrico 46-letno Anno Lindh, ki je dan pozneje zaradi hudih poškodb umrla. Motiva Mijajlovića naj bi bila jeza, ker je leta 1999 zagovarjala napade zveze Nato na nekdanjo Jugoslavijo. Do napada je prišlo le nekaj dni pred referendumom o uvedbi evra na Švedskem, ki je, čeprav se je ministrica zavzemala za uvedbo skupne evropske valute v državi, propadel. Foto: EPA

27. decembra 2007 je v krvavem napadu na predvolilnem zborovanju v Ravalpindiju umrla nekdanja pakistanska premierka Benazir Buto. Napad se je zgodil na konvoj vozil, v katerem je zapuščala prizorišče predvolilnega zborovanja v njeno podporo. Najprej naj bi jo napadalec ustrelil v vrat in prsi, nato pa se je razstrelil. Poleg nje je umrlo 20 ljudi. Butova je bila cilj napada že dobra dva meseca prej, ko se je po osmih letih prostovoljnega izgnanstva 19. oktobra vrnila v domovino. Takrat je v napadu umrlo 139 ljudi. Po smrti Butove je Pakistan zajelo nasilje, v katerem je umrlo več deset ljudi. Foto: EPA

19. decembra 2016 je bil na odprtju fotografske razstave v atentatu ubit ruski veleposlanik v Turčiji Andrej Karlov. Med govorom ga je strelec ustrelil v hrbet, ob tem pa kričal "Mi umiramo v Alepu, ti umreš tu", "Ne pozabite na Alep" in "Alah je velik". Veleposlanik je zaradi poškodb umrl v ankarski bolnišnici, napadalca pa so na kraju ubile turške varnostne sile. Foto: AP