Izpostava multinacionalke Nueva Pescanova bo nedaleč od pristanišča v Las Palmasu na Gran Canarii, kjer naj bi letno vzgojili kar 3000 ton hobotnic, prve naj bi šle v prodajo že prihodnje leto.

S tem bi omejili lov na hobotnice v divjini, je argument družbe. Ne želijo pa razkriti podrobnosti, kot je velikost rezervoarjev, kjer jih bodo gojili, s čim jih bodo hranili in kakšno metodo bodo uporabili za njihovo pokončanje – trenutno namreč ne obstajajo znanstveno podprte metode za "humano" pokončanje hobotnic.

Novica je dvignila veliko prahu med znanstveniki in okoljevarstveniki, ki menijo, da se hobotnic nikdar ne bi smelo gojiti v prehranske namene, vlade posameznih držav pa bi lahko v prihodnosti razmislile o prepovedi uvoza gojenih hobotnic.

Ker hobotnice slovijo po svoji teritorialnosti, strokovnjake tudi skrbi, da če bi bila v rezervoarju več kot samo ena žival, bi se lahko začele med seboj žreti.

Sorodna novica Bo odkritje morskega žita, novega superživila, spremenilo svet?

"Hobotnice so izjemne živali. So samotarji in zelo inteligentne, zato jim zapiranje v rezervoarje brez kognitivnih stimulacij škodi,” je za BBC povedala Elena Lara, raziskovalna direktorica organizacije Compassion in World Farming (CWF), ki je pisala več vladam, vključno s špansko, naj gojenje prepovedo.

Dvomi o "ekovzgibih" gojilnice

Lara prav tako dvomi o nagibu Nueve Pescanove, ki pravi, da želijo z gojenjem zajeziti ribolov divjih hobotnic, češ da so vzgibi podjetja izključno komercialni in da njihov okoljevarstveni argument ni logičen, saj da to ne pomeni, da jih bodo ribiči nehali loviti.

Meni tudi, da bi gojenje hobotnic lahko še dodatno obremenilo zaloge divjih rib.

Hobotnice so mesojede in potrebujejo za preživetje od dva- do trikratni ekvivalent lastne teže v hrani.

Trenutno se okoli tretjina vseh ujetih rib po svetu uporabi za hrano za druge živali, okoli polovica te količine pa gre za akvakulturo (ribje gojilnice itd.). Tako bi se gojene hobotnice hranile z ribami, ki so že tako čezmerno žrtev lova. Nueva Pescanova zagotavlja, da je “trdno predana akvakulturi kot metodi zmanjšanja pritiska na ribolov in zagotavlja trajnostne, varne, zdrave in nadzorovane vire, ki ribolov dopolnjujejo".

Visoko inteligentna bitja

Vrsta znanstvenih poskusov je pokazala, da so ti mehkužci z velikimi, kompleksnimi možgani visoko inteligentni – med drugim uporabljajo školjke in lupine kokosov za skrivanje in samoobrambo, hitro se tudi učijo in so tudi sposobni se osvoboditi iz pasti, ki jim jih nastavljajo ribiči.

Kot pravijo, so hobotnice "čuteča bitja, sposobna izkušati užitek, vznemirjenje in veselje, pa tudi bolečino in trpljenje".

Po navedbah Stacey Tonkin iz Bristolskega akvarija hobotnice, ki jih ima v oskrbi, izkazujejo svoje razpoloženje in celo spreminjajo barvo v skladu z njim – ko so denimo oranžno-rjavkaste, to pomeni, da so dejavne ali igrive.

Sorodna novica V švedskem fjordu, na lovu za hrano prihodnosti

Hobotnice dočakajo okoli štiri leta, kar pomeni, da se pri enem letu vedejo "kot najstniki", razlaga Tonkin za BBC. Tak je denimo njihov samec DJ.

"Definitivno se vede, kot bi pričakovali od najstnika – so dnevi, ko je zelo zlovoljen in spi po ves dan. Spet druge dneve je zelo igriv in živahen ter se želi postavljati," pravi Tonkin, ki trdi tudi, da se DJ do vsakega od oskrbnikov – teh je pet – vede drugače. Z njo je denimo pomirjen in celo ljubeč.

Oskrbniki hranijo hobotnice s školjkami, rakci ter koščki rib in rakovic, včasih pa jim skrijejo hrano v pasje igračke, da lahko vadijo svoje sposobnosti lova.

Na krožnikih od Azije do Evrope

Hobotnice se redno znajdejo na krožnikih po vsem svetu, v Južni Koreji jih celo včasih pojedo še žive, kar velja za posebno delikateso. Število hobotnic v divjini upada, cene pa se dvigajo.

Vsako leto jih ulovijo približno 350.000 ton – več kot desetkrat toliko, kot so jih ujeli leta 1950. V okviru tega se že desetletja bije bitka, kdo bo prvi odkril, kako gojiti hobotnice v ujetništvu.

Naloga ni lahka, saj se ličinke prehranjujejo samo z živo hrano in potrebujejo skrbno nadzorovano okolje. Podjetju Nueva Pescanova je, kot kaže, uspelo ugnati konkurenco iz Mehike, Japonske in Avstralije.

Če se gojilnica hobotnic zares odpre, aktivisti na zaščito pod evropsko zakonodajo o pravicah in blaginji živali ne morejo računati – ta namreč pokriva le vretenčarje.

Laro tudi skrbi, da bi okoljsko ozaveščeni potrošniki morda mislili, da je uživanje gojene hobotnice bolj etično kot divje. "Prav nasprotno – žival bo trpela vse svoje življenje v ujetništvu," je še povedala.