V Egiptu so že 16. dan zapored potekali protivladni protesti. Najnasilneje je že dva dni v mestu El Karga na jugu države, kjer so bili v spopadih med policijo in protestniki ubiti trije ljudje, sto pa jih je bilo ranjenih. Tudi v torek so bili v mestu ubiti trije ljudje, ko je policija s pravimi naboji streljala na jezno množico.

V odgovor na policijsko nasilje so jezni protestniki zažgali več uradnih poslopij, med njimi dve policijski postaji, policijsko postojanko, poslopje sodišča in krajevni sedež Mubarakove vladajoče Narodne demokratske stranke.

Lonček pristavila še Al Kaida
Al Kaida je egiptovske protestnike pozvala, naj si prizadevajo za oblikovanje vlade, ki bo temeljila na šeriatskem pravu. Prvič po izbruhu protestov se je oglasila kakšna izmed skupin, povezanih s teroristično mrežo Al Kaida.

Iraška veja te organizacije je zapisala, da se je v Egiptu začel "pohod džihada" in da so "vrata mučeništva odprta", sodelovati pa morajo vsi, ki so za to sposobni.

Pred zgradbo parlamenta, ki jo varuje vojska, se je zbralo več sto protestnikov, ki so mirno opozarjali na svoje zahteve. V parlamentu ima večino Mubarakova vladajoča Narodna demokratska stranka, ki je po mnenju protestnikov del njegovega avtokratskega režima, zato so želeli njenim članom preprečiti vstop v parlament. Ljudje so se zbrali tudi na trgu Tahrir.

Razveljaviti ukrep izpred 30 let
Ameriški podpredsednik Joe Biden pa je od egiptovskega kolega Omarja Sulejmana, s katerim sta govorila po telefonu, zahteval preklic izrednih razmer. Pozval ga je tudi, naj policija takoj neha izvajati aretacije in pretepati novinarje in aktiviste. "Prehod k bolj vključujoči, sprejemljivi vladi mora biti takojšen in nepovratni proces," je Biden dejal Sulejmanu, s katerim sta vsak dan v stiku.

Egipt živi v izrednih razmerah vse od arabsko-izraelske vojne leta 1967, po 18-mesečni prekinitvi pa so bile ponovno uvedene leta 1980, po atentatu na predsednika Anvarja Sadata. Po zakonu, ki mu vsaka tri leta podaljšajo veljavnost, so močno omejene vse nevladne dejavnosti, kot so ulični protesti in neodobrene politične organizacije. Zakon je omogočil prijetje okoli 17.000 ljudi, število političnih zapornikov v državi pa je več kot 30.000.

Nemiri vplivajo na celotno območje
Britanski zunanji minister William Hague je Izrael posvaril pred "vojno retoriko". Tako se je odzval na izjavo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, da se morajo Izraelci pripraviti na vse, in na njegovo obljubo, da bo "storil vse za okrepitev države Izrael". Hague je opozoril, da utegne dogajanje na območju ovirati bližnjevzhodni mirovni proces. "Obstaja nevarnost, da bo mirovni proces na Bližnjem vzhodu še bolj zastal in bo postavljen ob stran oziroma bo žrtev nestabilnosti na območju," je pojasnil. Dodal je, da bi morali Izrael in ZDA mirovni proces nujno postaviti na prvo mesto.

Rusija je medtem Varnostni svet Združenih narodov pozvala k misiji na Bližnjem vzhodu, ki bo ocenila razmere v Egiptu in drugod ter zagotovila nadaljevanje mirovnega procesa. "Varnostni svet ni bil na tem območju že tri desetletja," je opozoril ruski veleposlanik pri ZN-u Vitalij Čurkin in predlagal, da bi odposlanci Varnostnega sveta obiskali Izrael, palestinska ozemlja, Sirijo, Egipt in Libanon. "Kot vemo, so prizadevanja za obnovitev izraelsko-palestinskih pogajanj zašla v slepo ulico, razmere na območju pa so krhke," je dejal.

"Narodni heroj" znova na prostosti
V torek so bile na trgu Tahrir ene najmnožičnejših demonstracij od začetka protestov 25. januarja. Na ulice je prišlo več sto tisoč ljudi, ki imajo jasne in preproste zahteve - odstop dolgoletnega predsednika Hosnija Mubaraka. Protestnikom se je pridružil tudi Wael Ghonim, eden vodilnih pri Googlu, ki je postavil stran na Facebooku, prek katere so se protestniki uskladili za prihodnje akcije. Vojska ga je za 12 dni priprla, zdaj pa ga je zopet spustila na svobodo. "Ne bomo opustili naših zahtev, da mora trenutni vladajoči režim oditi," je dejal ob vzklikih in navdušenju množice.

Množica protestnikov se je zbrala tudi v drugem največjem mestu Aleksandriji pa tudi v drugih mestih po državi.

Predsednik Mubarak je kot odziv na dogajanje oblikoval posebni odbor, ki bo predlagal ustavne spremembe, in še enega, ki bo pristojen za njihovo izvedbo.

HRW: Protesti vzeli 297 življenj
Po podatkih organizacije Human Rights Watch (HRW) je bilo od konca januarja potrjenih 297 smrti protestnikov, do tega števila pa so prišli s pomočjo bolnišnic v Kairu, Aleksandriji in Suezu, saj egiptovska vlada svojih podatkov o žrtvah še ni objavila.

Nekatere gospodarske ustanove so znova odprle svoja vrata, borza pa ostaja zaprta do nedelje. Politični nemiri egiptovskemu gospodarstvu po prvih ocenah povzročijo za 300 milijonov evrov škode na dan.