Protesti v središču Kaira in v drugih egiptovskih mestih se nadaljujejo 14. dan, saj protestniki vztrajajo pri tem, da se ne bodo umaknili, dokler ne odstopi predsednik Hosni Mubarak.

Na tisoče protestnikov, zbranih na osrednjem kairskem trgu Tahrir, ki je postal pravo šotorsko mesto, je onemogočilo dostop do osrednjega upravnega kompleksa Mugama, tako da prebivalci prestolnice ne morejo do dokumentov, kot so rojstni listi, poročna dovoljenja in potni listi.

Protestniki se zbirajo tudi v drugem največjem egiptovskem mestu Aleksandrija in v mestu Al Ariš na severu Sinaja.

Skrajšana policijska ura
Razmere se po skoraj dveh tednih nasilja sicer umirjajo, saj v noči z nedelje na ponedeljek o hujših nemirih, z izjemo opozorilnih strelov vojske, niso poročali. Poveljnik vojske Hasan Al Roveni je protestnike že v nedeljo pozval, naj nehajo demonstrirati in se vrnejo na svoja delovna mesta, a ljudje kljub mrazu vztrajajo na ulicah. Zaradi izboljšanja razmer so policijsko uro skrajšali in se začenja ob 8. uri zvečer in ne več ob 7. uri ter traja do 6. ure zjutraj.

Nova egiptovska vlada je na svojem prvem zasedanju napovedala 15-odstotno zvišanje plač in pokojnin javnim uslužbencem. Vlada je še napovedala prodajo 2,5 milijarde dolarjev kratkoročnega dolga, da bi tako oživila gospodarstvo.

Nemčija ustavila prodajo orožja
Nemčija je medtem sporočila, da bo do nadaljnjega ustavila prodajo orožja Egiptu. Nemški gospodarski minister je sporočil, da so se za ta korak odločili zaradi skrbi glede človekovih pravic v nemirni državi. Nemčija je lani Egiptu prodala za 22 milijonov evrov orožja.

V Kairu znova tudi prometni zamaški
Življenje v Egiptu se je v stare tirnice začelo vračati v nedeljo, ko so svoja vrata po več dneh znova odprle trgovine in banke, pred katerimi so se vile dolge vrste ljudi. Prebivalci Kaira so bili danes po nekaj dneh priča celo prometnim zamaškom, po poročanju tujih medijev pa naj bi se v sredo znova odprla tudi egiptovska borza. Zaprte še vedno ostajajo tudi šole.

Protesti, ki so se začeli pred dvema tednoma in so se prejšnji teden sprevrgli v nasilne spopade med protivladnimi protestniki in privrženci predsednika Mubaraka, so popolnoma ohromili Egipt, ustavili življenje v državi ter zahtevali več kot 300 življenj. Zaradi protestov je zastalo gospodarstvo, ki naj bi bilo po besedah finančnega ministra vsak dan oškodovano za približno 310 milijonov dolarjev, turistični sektor pa so protesti stali že 1,5 milijarde dolarjev.

Opozicija z vladnimi predlogi ni zadovoljna
Nedeljske pogovore z opozicijo je vodil podpredsednik Omar Sulejman, vladna stran pa je sporočila, da so se dogovorili za oblikovanje odbora, ki bo marca predlagal spremembe ustave in zakonodaje, ustanovili pa naj bi tudi urad, ki bo obravnaval pritožbe v povezavi s političnimi zaporniki, ter odpravili omejitve, ki veljajo za medije.

Po menju številnih analitikov je bilo včerajšnje srečanje korak naprej v egiptovskem političnem prostoru, saj je bila na sestanek, kjer je poleg vlade sodelovalo šest opozicijskih skupin, povabljena tudi največja opozicijska skupina, formalno še vedno prepovedana Muslimanska bratovščina. Kljub velikim upom, ki so bili povezani s srečanjem, je opozicija reforme, ki jih je predlagala vlada, označila za nezadostne.

Muslimanska bratovščina je šla še malce dlje in povedala, da se bo nadaljnjih pogovorov udeležila le, če bo vlada sprejela njene zahteve, to pa so odstop dolgoletnega predsednika Hosnija Mubaraka, razpustitev parlamenta, ukinitev vseh izrednih zakonov ter izpustitev vseh političnih zapornikov.

El Baradej srečanje označil za polom
Na srečanju z vlado ni bilo opozicijskega voditelja, Nobelovega nagrajenca za mir in enega najbolj priljubljenih politikov v Egiptu, Mohameda El Baradeja. Ta je začeti proces pogajanj označil za polom in ob tem povedal, da proces vodijo pripadniki odhajajočega režima, brez prave udeležbe opozicije in ljudstva, ter vojska, saj je "predsednik vojak, podpredsednik je vojak, tudi premier je vojak".

Povedal je še, da je sam vladi predlagal prehodno obdobje, ko bi državo vodil tričlanski predsedniški svet, ki bi imel leto dni časa, da Egipt in Egipčane pripravi na demokratične volitve.

Obama že večkrat ponovil svoje besede
Ameriški predsednik Barack Obama je v intervjuju za ameriško televizijo Fox v nedeljo zvečer povedal, da Egipt nikoli več ne bo tisto, kar je bil. "Egipčani si želijo svobodo, želijo si svobodne in pravične volitve, želijo si vlado, ki bi resnično predstavljala njihove interese, in kot sem že večkrat povedal, se mora ta prenos oblasti začeti čim prej," je povedal Obama, ob tem pa dodal, da predsedniku Mubaraku ne bo narekoval, kaj naj stori, a da mu bo svetoval, da je prišel čas, da začne spreminjati svojo državo.