Človekoljubna organizacija je ugotovila, da je novinarstvo trenutno bolj nevarno in bolj ogroženo kot kadar koli v zadnjem desetletju. Article 19 ugotavlja, da se je s porastom avtoritarnih vlad in groženj spletne cenzure povečal pritisk na novinarje. Med opravljanjem poklica je namreč umrlo 78 novinarjev, še 326 pa jih je bilo zaprtih, kar je precejšnje povečanje glede na leto pred tem, poroča Guardian. Podatki Odbora za zaščito novinarjev (CPJ) v letu 2018 ne bodo nič boljši.

Več kot polovica novinarjev je bilo zaprtih v Turčiji, Egiptu in na Kitajskem. Pogosto so bili obtoženi nasprotovanja državi. "Cena varstva pravice do svobodnega izražanja in informiranja je postala izjemno visoka – smrt, pridržanje in strah. Zaradi tega sta neodvisno poročanje in komunikacija ogrožena. Bolj kot kadar koli potrebujemo obveščene državljane, močne institucije in pravno državo," je dejal izvršni direktor Aritcle 19 Thomas Hughes.

V desetletju umorjenih okoli 300 novinarjev
Organizacija trdi, da se takšno ravnanje z mediji po vsem svetu ob porastu močnih populističnih voditeljev "normalizira". Sledi se ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu in njegovi komunikaciji z mediji ter se, kot pravijo Article 19, "sramoti novinarje, ker preprosto opravljajo svoje delo". Hughes izpostavlja, da so še posebej problematične vzhodnoevropske države. Vedno več je dokazov, da Trumpov pristop spodbuja ravnanje drugih po vsem svetu, od Madžarske do Filipinov, Albanije in Kanade, dodaja Guardian.

"Ta sovražna retorika ima hude posledice. V okoljih, kjer so mediji demonizirani in vključno z javnimi uslužbenci žaljeni, so bili predstavniki medijev umorjeni," so še zapisali pri Article 19 in dodali, da so bili v malce več kot letu novinarji umorjeni v Bolgariji, na Slovaškem, v Rusiji, na Malti … Po podatkih analize CPJ-ja je bilo v zadnjem desetletju umorjenih okoli 300 novinarjev v več kot 40 državah. Poleg držav, ki so v vojnah, je bilo največ ubitih v Indiji, Mehiki, Braziliji, Pakistanu in Rusiji. Article 19 je še navedel, da je po svetu še ogromno neodkritih primerov nasilja nad novinarji.

"Svoboda izražanja temelji na demokraciji"
"Obstajajo jasni dokazi, ki pričajo, da se z novimi načini izražanja, pojavijo tudi novi načini za utišanje medijev," piše v poročilu, ki poudarja, da so Iran, Rusija in Kitajska blokirali določene spletne vsebine in naložili stroge kazni za kritike. Dodaja, da so se nekateri režimi zatekli k popolni cenzuri. Taka primera sta Kamerun in Estonija. Države, kjer so merila za zagotavljanje pravice do svobode izražanja in informiranja najbolj upoštevana, pa so Danska, Norveška, Švica, Nemčija in Finska.

Znatni upad možnosti novinarjev, da opravljajo svoje delo, so zaznali v Jemnu, Burundiju, Romuniji, Zanzibarju in Turčiji, kjer so novinarji priznali, da niso pisali o predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu, saj so se bali posledic. Obenem obstajajo tudi države, kjer se je svoboda medijev v zadnjih letih izboljšala. Med temi so Šrilanka, Gambija, Fidži, Somalija in Srednjeafriška republika. Hughes ob tem poudarja, da svoboda izražanja temelji na demokraciji.