Liberalno-demokratska stranka, SDA Srbije, Liga vojvodinskih socialnih demokratov in stranka Zelenih z resolucijo obsojajo genocid v Srebrenici in vsako zanikanje genocida ter razglašajo 11. julij kot spominski dan na genocid v Srebrenici. Predlagajo sprejetje resolucije po nujnem postopku.

Priznanje genocida v Srebrenici je, po mnenju teh strank, potrebno kot "civilizacijski korak naprej", ki bo resnično potrdil Srbijo kot verodostojno v prizadevanjih za vzpostavitev trajnega miru, sodelovanja, dialoga in zaupanja v regiji. Soočanje z zgodovino in privrženost pravici ter podpora žrtvam so tudi temelj krepitve varnosti, stabilnosti in blaginje, so zapisali v predlogu.

Medtem so, kot piše B92, poslanci koalicije opozicijskih strank Drevi mnenja, da v primeru Srebrenice ni šlo za genocid. Pravijo, da je dokument enostranski in neobjektiven ter da samo doliva olje na ogenj.

Duraković: Srbski vrh ni zaželen
Župan Srebrenice Ćamil Duraković je medtem v pogovoru za banjaluški časnik Nezavisne novine dejal, da je prihod srbskih državnih uradnikov na spominsko slovesnost nesmiseln, dokler Srbija ne bo priznala pomena in razsežnosti zločina nad Bošnjaki v Srebrenici. Duraković je pojasnil, da je srbski državni vrh zaželen na spominski slovesnosti, a bi pred tem morali javno priznati, da je vojska Republike srbske storila genocid. V Beogradu so na to odgovorili, da so na lanski spominski slovesnosti s kamni napadli srbskega premierja Aleksandra Vučića ter da odgovornih do danes niso razkrili.

Skupščina Srebrenico označila kot "hudo kaznivo dejanje"
Srbska skupščina je marca 2010 sprejela izjavo, v kateri je pokol več kot 8.000 Bošnjakov v Srebrenici označila kot "hudo kaznivo dejanje". V Beogradu se do danes izogibajo besedi genocid, ko govorijo o množičnem vojnem zločinu v Srebrenici, ki so ga leta 1995 storile vojaške enote bosanskih Srbov pod poveljstvom haaškega obtoženca, generala Ratka Mladića.

Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je letos obsodilo nekdanjega predsednika Republike srbske Radovana Karadžića na 40 let zapora tudi zaradi genocida v Srebrenici. Potrdili so, da sta z Mladićem načrtovala genocid nad Bošnjaki. Tudi letos bodo ob obletnici genocida v spominskem središču v Potočarih pri Srebrenici pokopali posmrtne ostanke več kot 120 žrtev genocida. Doslej so pokopali ostanke več kot 6.500 žrtev, ki so jih našli v več kot 75 množičnih grobiščih.