Po podatkih zveznega urada za statistiko je bilo leta 2016 v povprečju 1,59 rojstva na žensko, medtem ko je bila ta stopnja leta 2015 1,5. Stopnja rodnosti je sicer povprečno število živorojenih otrok na eno žensko v rodni dobi (od 15 do 49 let).

Več otrok imajo tako ženske s tujim državljanstvom kot Nemke. Stopnja rodnosti pri njih je v letih 2015 in 2016 narasla z 1,43 na 1,46, poroča Deutsche Welle.

V zadnjih desetih letih so nemške vlade uvajale številne družinske ugodnosti za reševanje demografskega primanjkljaja. Ukrepi vključujejo dvig nadomestila med porodniškim dopustom na dve tretjini prihodkov v prvem letu, dodatna dva meseca porodniškega dopusta ob dveh tretjinah plače za očete ali istospolne partnerke mater, povečanje števila vrtcev in omogočanje, da starši delajo krajši delovni čas in še vedno prejemajo otroški dodatek.

Kot poroča DW, ti ukrepi delujejo, a je njihov učinek težko opredeliti. Na rodnost namreč vplivajo številni dejavniki, med drugim splošno gospodarsko stanje v državi.

Dopust in nadomestila
Pomemben je porodniški dopust za očete. Ob tem so bila včasih nadomestila enaka in zaradi razlike v plačah med ženskami in moškimi so ostale matere običajno doma in skrbele za otroka oziroma otroke, oče pa je še naprej delal. Zdaj pa lahko oba starša prejemata dve tretjini svoje plače med porodniškim dopustom, kar so v Nemčiji prevzeli iz Švedske.

Kot je dejala predavateljica demografije na Univerzi v Stockholmu Livia Olah, omogoča takšna ureditev družinam več prilagodljivosti pri delitvi odgovornosti za skrb za novorojenega otroka.

Posamezne politike sicer ne zadostujejo. Finančne spodbude tako niso dovolj, da ljudi prepričajo, naj imajo več otrok. Sebastian Klüsener z Inštituta za demografske raziskave Max Planck je dejal, da tudi porodniški dopust ne dosega učinka, če mora eden od staršev prenehati delati, ker po koncu dopusta ni poskrbljeno za skrb za otroka. V številnih nemških regijah tako preprosto ni bilo dovolj vrtcev, zato so razširili njihovo mrežo za otroke, stare dve in tri leta.

V Nemčiji znaša porodniški dopust najmanj šest tednov pred rojstvom in osem tednov po njem oziroma 12 tednov, če je rojen več kot en otrok. Potem pa se lahko mati vrne na delo ali pa se odloči, da ne dela do otrokovih treh let. Le prvo leto sicer prejema dve tretjini zadnje plače. Če gre tudi oče na porodniški dopust za dva meseca, se čas nadomestila podaljša na 14 mesecev.

Francija, ki ima najvišjo rodnost v Evropi, ima sicer precej krajši porodniški dopust (šest tednov pred rojstvom in deset tednov po njem), več poudarka pa je na skrbi za otroka. Tako ni neobičajno, da starši svojega otroka izročijo v oskrbo že po nekaj tednih.

Trg dela kot ovira
DW kot problem Nemčije izpostavlja tudi razmere na trgu dela. Dolga leta je imeti otroka pomenilo smrt za kariero žensk. Odnos na tem področju se sicer izboljšuje, a trg dela naj bi še vedno pomenil pomembno oviro za družine.

Zakonodaja ženskam sicer omogoča, da prejema otroški dodatek, ko dela s krajšim delovnim časom, a številna podjetja zaposlenim še vedno ne omogočajo, da delajo s krajšim delovnim časom ali od doma. Krajši delovni čas je tako večinoma rezerviran za slabše plačana dela in nizkokvalificirane delavce in delavke.

DW še navaja Livio Olah, ki pravi, da bi gospodarstvu koristilo, če bi imelo več delodajalcev do družin prijazen odnos. Delo od doma ali s prilagodljivim urnikom po raziskavah celo poveča produktivnost, je dejala predavateljica iz Stockholma.