"Prepoznati moramo, da ni svoboda nikoli zagotovljena," je ameriški državni sekretar Mike Pompeo po poročanju nemške tiskovne agencije DPA dejal v govoru pred fundacijo Körber, le nekaj metrov od kraja, kjer je nekdaj mimo Brandenburških vrat potekal Berlinski zid.

Sorodna novica "Padec Berlinskega zidu – kamenček, ki je sprožil veliki plaz uničenja vzhodnega bloka"

Zahodne, svobodne države imajo po njegovih besedah odgovornost, da odvrnejo grožnje avtoritarnih sistemov, kot so Kitajska, Rusija in Iran. ZDA in zaveznice bi morale braniti, "kar je bilo leta 1989 tako težko pridobljeno", in "prepoznati, da z nesvobodnimi državami tekmujemo za vrednote".

Pompeo je ob tem spregovoril o napakah po padcu Berlinskega zidu, češ da vojakov zaradi tedanje domneve, da so ljudje zdaj svobodni, ne bi smeli nikoli umakniti. "Motili smo se," je dejal. "Danes Rusija, ki jo vodi nekdaj v Dresdnu nastavljeni častnik KGB-ja, vdira v svoje sosede in pobija politične nasprotnike," je dejal.

Kritičen je bil tudi do Kitajske, pri čemer je omenil, da so tarča Pekinga aktivisti v Sinkiangu, Hongkongu in izgnanci v Nemčiji in Evropi. Kitajska po besedah Pompea razvija "novo vizijo avtoritarizma". Kitajska komunistična partija uporablja "taktike in metode za zatiranje lastnih ljudi, ki bi bile grozovito znane nekdanjim Vzhodnim Nemcem", je dodal po poročanju DPA-ja.

Pompeo svari Nemčijo pred ruskim plinom in kitajskim omrežjem

V govoru se je dotaknil tudi nekaj vprašanj, ki trenutno ločujejo Berlin in Washington. Kot je dejal, zaščititi liberalno demokracijo pomeni tudi preprečiti, da bi bila Evropa energetsko odvisna "od muh (ruskega predsednika) Vladimirja Putina".

Gre za gradnjo plinovoda Severni tok 2 iz Rusije v Nemčijo, za katerega je nemška kanclerka Angela Merkel večkrat ponovila, da je stvar zasebnih poslovnih dogovorov. Pompeo je posvaril tudi pred namerami "kitajskih podjetij za gradnjo omrežja 5G". S tem je opozoril na kitajski Huawei, ki ga nemška vlada ni izključila iz sodelovanja pri gradnji infrastrukture za novo generacijo telekomunikacijskega omrežja.

Kljub napetostim sta danes nemška kanclerka Angela Merkel in ameriški državni sekretar Mike Pompeo v Berlinu izpostavila "tesno prijateljstvo" med državama. Nemška kanclerka je ZDA obljubila nadaljnjo podporo in aktivno vlogo pri soočenju z mednarodnimi krizami v Afganistanu, Siriji, Libiji in Ukrajini. Pompeo je pozdravil tudi močan in povečan prispevek Nemčije zvezi Nato.

Pahor: Padec zidu povezan z idejo evropskega povezovanja

V Berlinu je tudi slovenski predsednik Borut Pahor, ki se je sešel z nemškim kolegom Frank-Walterjem Steinmeierjem in nastopil kot govorec na konferenci ob obletnici padca zidu. Steinmeier se je Sloveniji zahvalil, da je skupaj z Nemčijo odločna članica EU-ja, Pahor pa se je zavzel, da se delitve ne bi več ponovile.

Slovenski predsednik je ob tem poudaril, da je bil stvaren padec Berlinskega zidu oziroma simbolen padec celotne železne zavese in padec avtoritarnih sistemov v srednji in Vzhodni Evropi najtesneje povezan z močjo in vseprisotno idejo evropskega povezovanja in združevanja.

"Ljudje v totalitarnih režimih so zahtevali spremembe. Zelo je pomembno, kaj so si vzeli za vzor teh sprememb. To so bili predvsem demokracija, pravna država, spoštovanje človekovih pravic in tržno gospodarstvo. Toda hoteli so biti tudi del evropske ideje, združene Evrope. Hoteli so biti njen del v vrednostnem in v stvarnem smislu," je poudaril Pahor.

"V Nemčiji zelo dobro vemo, da poguma revolucionarjev v Nemški demokratični republiki (Vzhodni Nemčiji) ne bi bilo brez tistega, kar se je pred tem zgodilo v Vzhodni Evropi. Zato se zahvaljujem vsakomur, ki je v Vzhodni Evropi stal v prvih vrstah," je Frank-Walter Steinmeier dejal po srečanju s Pahorjem. Dodal je, da se zavedajo, da bi bila pot med padcem zidu in združitvijo Nemčije bolj polna ovir in precej težja, če ne bi bili člani Evropske unije in obkroženi s prijatelji.

V nemški prestolnici se sicer že od ponedeljka vrstijo slovesnosti ob obletnici padca zidu, ki je 28 let delil Berlin. Pod geslom 30 let mirne revolucije in padca zidu se bo v Berlinu do nedelje zvrstilo skoraj 200 dogodkov. Praznovanja bodo vrhunec doživela v soboto, ko bodo Berlinčani podoživeli noč, v kateri je padel zid.

Nemčija širi mejni nadzor na vse sosednje države

Nemška zvezna policija je medtem na predvečer obletnice sporočila, da bodo na vseh mejah začeli izvajati nadzor, ki ga je odredil notranji minister Horst Seehofer. Nemčija je sicer doslej nadzorovala zgolj mejo z Avstrijo. Nadzor je uvedla po begunski krizi jeseni 2015, da bi preprečila oz. omejila nezakonite migracije. Prihodnji teden bo nadzor na nemško-avstrijski podaljšala še za pol leta.

"Od januarja do septembra letos smo na nemško-avstrijski meji zavrnili 4.225 ljudi," je pojasnil Seehofer in dodal, da se napoved okrepljenega nadzora na meji nanaša tudi na druge meje, na katerih Nemčija v nasprotju z mejo z Avstrijo doslej ni izvajala formalnega nadzora. Nemški notranji minister je obenem zavrnil bojazni zaradi napovedanega novega ukrepa in zatrdil, da bo Nemčija nadzor na meji z Avstrijo še vedno izvajala tako, da ta ne bo imel velikih posledic na čezmejni promet.

Okrepljeni nadzor bodo izvajali naključno, neposredno na vseh svojih mejah, pri čemer bodo upoštevali tudi transportne poti za nezakonite migracije. Že v četrtek so izvedli nadzor na meji s Poljsko v mestu Görlitz v zvezni deželi Saška, kar so pozdravile tudi deželne oblasti, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Na mejah bodo zavračali vse ljudi, ki so jih enkrat že izgnali iz Nemčije in jim prepovedali ponoven vstop v državo. Eden izmed tovrstnih primerov je bil tudi povod za Seehoferjevo odločitev za zaostritev nadzora. Nemške oblasti so julija pripadnika kriminalne združbe iz Libanona izgnale v domovino, potem ko je bil obsojen zaradi kaznivih dejanj, povezanih z drogami. Libanonec se je nato konec oktobra vrnil v Bremen. Nemško sodišče je odredilo, da mora državo zapustiti pred 2. decembrom, a se je posameznik na odločitev pritožil.