Kot je dodal Maas, je Nemčija pripravljena pomagati le, če v državi sprejmejo reforme na področjih gospodarstva in korupcije. Po njegovem mnenju je jeza Libanoncev razumljiva. "Besedam morajo slediti dejanja," je poudaril Maas, ki si je ogledal prizorišče eksplozije, ki je zahtevala več kot 170 življenj in uničila večji del libanonske prestolnice.

Protesti so po njegovem mnenju razumljivi, saj so pokazali, da v Libanonu ni veliko stvari, ki bi lahko ostale takšne, kot so: "Vsak v Libanonu mora prepoznati, da se ne more tako nadaljevati, da država potrebuje velike reforme." Ob ogledu razsežnosti uničenja je bil vidno šokiran: "Je drugače, če vidiš z lastnimi očmi, kaj se je pred dnevi zgodilo v Bejrutu."

Ob prihodu je nemški minister že na letališču predal ček milijon evrov libanonskemu Rdečemu križu. To je prvi del nemške pomoči v vrednosti 20 milijonov evrov. Z njo naj bi pomagali prizadetim družinam, služila pa bo tudi v boju proti covidu-19. Na krovu letala je Maas pripeljal tudi higienske izdelke v vrednosti 1,5 milijona evrov.

Intenzivni pogovori med strankami

Med političnimi strankami v Libanonu potekajo intenzivni pogovori o oblikovanju nove vlade, potem ko je prejšnja po eksploziji, ki je razdejala Bejrut, v ponedeljek odstopila. Z novo vlado naj bi želele oblasti okrepiti prizadevanja za zajezitev jeze javnosti po katastrofi. "Vsa prizadevanja so usmerjena v imenovanje novega premierja in oblikovanje vlade pred 1. septembrom, ko naj bi se v državo na politične pogovore vrnil francoski predsednik Emmanuel Macron," navedbe neimenovanega vira navaja nemška tiskovna agencija DPA.

Macron je Bejrut obiskal 6. avgusta, dva dni po eksploziji v bejrutskem pristanišču. Srečal se je z državnimi voditelji in si ogledal razdejana območja. Obljubil je humanitarno pomoč, obenem pa od Libanona terjal nujne reforme. V ponedeljek sta nato odstopila premier Hasan Diab in z njim celotna vlada.

"Novi premier mora biti zmožen oblikovati vlado za izredne razmere, ki bi lahko zajezila jezo ljudi. Prav zaradi tega mora to biti nekdo zunaj trenutnega vladajočega razreda Libanona," je za DPA dejal libanonski poslanec, ki je želel ostati anonimen. In dodal: "Mora znova pridobiti zaupanje Libanoncev."

Huda gospodarska kriza

Številni Libanonci za katastrofalno eksplozijo krivijo politično elito. Očitajo ji malomarnost in korupcijo. Vzrok za eksplozijo naj bi namreč bile ogromne količine amonijevega nitrata, ki ni bil primerno hranjen. Država že mesece trpi tudi zaradi ene najhujših gospodarskih kriz v svoji zgodovini. Številni ljudje so zdrsnili v revščino. Ker Libanonu grozi državni bankrot, je odvisen od mednarodne pomoči.

Eksplozija je v že sicer nestabilni in gospodarsko oslabljeni državi še zaostrila politično krizo. Voditeljem, ki v pretežni meri izhajajo iz vrst politične elite, ni uspelo države popeljati iz najhujše gospodarske krize od državljanske vojne med letoma 1975 in 1990. Že od oktobra lani potekajo protesti proti oblastem.