Neodvisno od vojne v Ukrajini je leto dni po tem, ko se je Angela Merkel po 16 letih poslovila s položaja, kritika uperjena v premalo reform, podhranjeno nemško vojsko, da digitalizacija zaostaja za deset let.

Dobila je naziv najvplivnejše ženske na svetu, bila je voditeljica t. i. zahodnega sveta, znak stabilnosti v Evropi in za nekatere mati naroda. Dobro leto po tem, ko se je prostovoljno umaknila s kanclerskega položaja, je, predvsem zaradi vojne v Ukrajini, a ne samo zaradi tega, pogled na njeno zapuščino popolnoma drugačen.

Neprizanesljivi do Angele Merkel so predvsem nemški mediji – njeno vztrajanje pri Severnem toku 2 in ruskim energentom kot edini možnosti je vzrok za ogromne težave Nemčije ta trenutek, nekdanji ukrajinski veleposlanik v Nemčiji Andrij Melnik jo celo obtožuje, da je z odvisnostjo od Rusije spodbudila sedanjo vojno.

Angela Merkel vse očitke zavrača – nisem sprejela nobene odločitve, ki je bila takrat sporna, morda, in to je edini dvom, ki ga dopušča, bi morali na rusko agresijo hitreje odreagirati. Njene izjave, da je prepoznala nevarnost v Putinu, se ne zdijo smiselne, ker bi potem morala biti tudi nemška vojska bolje pripravljena, ocenjujejo mediji, njeno stanje pa je katastrofalno.

Že junija je v prvem javnem odzivu na vojno v Ukrajini dejala, da so vztrajali pri pogajanjih o Minskem sporazumu, da so tako vzdrževali mir, Ukrajina pa se je medtem demokratizirala in oborožila, zaradi česar se danes lažje brani. Ko je to ponovila v nedavnem intervjuju za nemški časopis Zeit, se je odzval javno celo Vladimir Putin in dejal, da je nad tem zelo razočaran.

Bolj kot do njene energetske politike so gospodarstveniki kritični do premalo reform v 16 letih. Stefan Kooths z gospodarskega inštituta Kiel pravi, da so bili "vedno kritični do politike nekdanje kanclerke, ker ni bila pobudnica in ni izpeljala nikakršnih reform. Na začetku njenega prvega mandata je še obstajala reforma pokojninskega sistema, ki je šla v pravo smer, od takrat pa se ni nič zgodilo, kar bi okrepilo nemško gospodarstvo. Velika koalicija je vedno znova formulirala nove zahteve od socialne države, ni pa naredila ničesar, da bi se zvišala kakovost. Hkrati je na ravni EU-ja izvajala premalo pritiska, da bi dolžniško krizo zares rešili, preveč se je prepustilo ECB-ju, iz nemškega perspektive bi si želeli jasnejša stališča, in to zdaj manjka." Meni tudi, da kar se tiče energetske politike in odvisnosti od Rusije, je kritika zelo upravičena, saj so razsežnosti odvisnosti prevelike. "Ampak, da je gradila gospodarske odnose z Rusijo – tega za nazaj ne bi kritiziral," je dodal.

Mediji in družba so do njene zapuščine bolj neusmiljeni. Treba bo počakati na knjigo, ki jo piše, a vsa povzdigovanja Angele Merkel kot vrhunske voditeljice, stebra zanesljivosti in stabilnosti medtem v Nemčiji hitro bledijo.