Nemčija gre v smeri delne prepovedi burke. V državi poteka vroča razprava o integraciji migrantov v družbo. Foto: EPA
Nemčija gre v smeri delne prepovedi burke. V državi poteka vroča razprava o integraciji migrantov v družbo. Foto: EPA
Thomas de Maiziere
"Med seboj si želimo pokazati obraze, zato se strinjamo, da zakrivanje obraza zavračamo, vprašanje je le, kako oblikovati ustrezen zakon," je dejal nemški notranji minister de Maiziere. Foto: EPA

"Strinjamo se, da zavračamo burke, strinjamo se, da želimo uvesti zakonske zahteve, da se mora obraz videti na krajih, kjer je to potrebno za soobstoj v naši družbi - za volanom, v javnih uradih, registracijskih uradih, šolah in na univerzah, na sodiščih, v javnih ustanovah," je de Maiziere dejal po srečanju z notranjimi ministri nemških zveznih dežel iz vrst njegove Krščansko-demokratske unije (CDU).

V državi poteka vroča razprava o o integraciji migrantov v družbo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot je dejal de Maiziere, popolno zakrivanje obraza "ne sodi v našo kozmopolitsko družbo". "Med seboj si želimo pokazati obraze, zato se strinjamo, da zakrivanje obraza zavračamo, vprašanje je le, kako oblikovati ustrezen zakon," je dejal. Prepoved nošenja burk na javnih krajih so že uvedli v Belgiji in Franciji.

De Maiziere je še ocenil, da bi uvedba prepovedi burk samo v določenih okoliščinah verjetno dobila podporo v parlamentu v nasprotju od splošne prepovedi, za katero se zavzema bolj skrajen desni del stranke.

Kompromis z bolj desno umerjenimi člani stranke
AFP še poroča, da pomeni stališče de Maiziera kompromis z bolj desno usmerjenimi člani CDU-ja pred septembrskimi volitvami v dveh ključnih zveznih deželah, v katerih naj bi se obetal dober rezultat skrajnodesničarski stranki Alternativa za Nemčijo (AfD), ki nabira glasove predvsem s protibegunsko in protipriseljensko retoriko.

Notranji minister je prejšnji teden dejal, da splošne prepovedi burk ne podpira, saj je ustavnopravno problematična. "Vsega, kar zavračamo, ni mogoče prepovedati," je poudaril ob predstavitvi novih ostrejših protiterorističnih ukrepov. Ti zaostrujejo kaznovanje tujcev, storilcev kaznivih dejanj, ki bodo glede na predlagane ukrepe hitreje pristali v zaporu, hitreje pa bodo tudi izgnani.

Ukrepi sledijo dvema julijskima napadoma na Bavarskem, ki naj bi bila povezana s t. i. Islamsko državo. Najprej je 17-letni napadalec na vlaku v Würzburgu z mačeto poškodoval pet ljudi, nekaj dni pozneje pa se je na glasbenem festivalu v kraju Ansbach razstrelil sirski prosilec za azil in pri tem ranil 15 ljudi.