Nemška obveščevalna agencija BND je na prošnjo ameriške agencije za nacionalno varnost (NSA) vohunila za avstrijskimi institucijami, med drugim za policijo, v članku, ki bo v celoti objavljen v nedeljo, navaja nemški časnik Bild.

Sodelovanje med BND-jem in NSA-jem se je začelo po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra 2001 na podlagi dogovora med državama, da bodo nemški obveščevalci v Evropi za NSA med drugim prisluškovali telefonskim pogovorom in analizirali elektronska sporočila s ciljem boja proti terorizmu.

V okviru teh dejavnosti so nadzirali tudi avstrijske institucije. Po nalogu Američanov je BND prek svoje nadzorovalne postaje v Bad Aiblingu na Bavarskem nadziral institucije pod oznako "gov", "diplo" in "bundesamt". To po prepričanju avstrijskih medijev pomeni, da je BND nadziral tudi avstrijske kolege.

Na medijske navedbe se je že odzval uradni Dunaj. Tako avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner kot tudi zunanji minister Sebastian Kurz sta dejala, da proučujejo resničnost navedb in da so avstrijski strokovnjaki že v stiku z Nemčijo, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA.

NSA s pomočjo BND-ja vohunil tudi za Evropsko komisijo in Francijo
Najnovejše poročanje medijev o prisluškovanju Avstriji je še eno v vrsti objav, potem ko je pred dnevi prišlo na dan, da je NSA s pomočjo BND-ja vohunil tako za visokimi predstavniki Evropske komisije kot tudi za francoskim zunanjim ministrstvom in predsednikom države, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Nemški tednik Spiegel je v zvezi s tem poročal, da je eden izmed zaposlenih pri BND-ju pri pregledu izrazov, za katere je NSA zaprosil nemške obveščevalce za preverbo, našel 12.000 zadetkov, ki se nanašajo na visoke predstavnike francoskega zunanjega ministrstva, evropskih institucij in nekaterih evropskih vlad.

Ko se je z vprašanjem, kaj storiti s temi zadetki, obrnil na višjega uradnika pri BND-ju, mu je ta odgovoril, da naj jih izbriše, še navaja Spiegel.

Bild je sicer v ponedeljek objavil novico, da so Američani vohunili tudi za evropskimi podjetji, med drugim za Airbusom, in da je urad nemške kanclerke Angele Merkel od leta 2008 vedel za to, a se na to ni odzval.