Kot piše Süddeutsche Zeitung, je BND sodeloval z ameriško nacionalno varnostno agencijo (NSA) pri političnem vohunjenju za visokimi predstavniki Evropske komisije, Elizejske palače in Quai d'Orsayja ter nekaterimi evropskimi podjetji.

Na navedbe se je že odzval predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki je izrazil pričakovanje, da bodo v Berlinu raziskali najnovejšo vohunsko afero. "Nekoč sem na sestanku kolegija rekel, da bi komisija morala imeti svojo obveščevalno službo, ker so agenti tukaj. Ne vem pa, ali so nemški agenti dejavni tukaj," je odgovoril Juncker na vprašanje nemških novinarjev, ali meni, da so nemški obveščevalci prisluškovali njegovemu današnjemu pogovoru s hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović.

Ob tem je dejal, da nima informacij o tem, kaj se je dogajalo v Nemčiji, zato bi bilo neodgovorno, da zadevo dodatno komentira. "To morajo razčistiti nemške oblasti in predvidevam, da bodo to storile," je poudaril in dodal, da iz lastnih izkušenj ve, da je obveščevalce težko nadzorovati, ne le v Luxembourgu.

Junckerja je namreč leta 2013 s premierskega stolčka, na katerem je sedel 18 let in se tako ponašal z najdaljšim stažem v EU-ju, odnesla prav obveščevalna afera. Potem ko je preiskovalna komisija luksemburškega parlamenta ugotovila, da je politično odgovoren za sporne dejavnosti luksemburške obveščevalne službe, od nezakonitega prisluškovanja telefonskim pogovorom do korupcije, je sam odstopil.

Merklova vedela za vohunjenje?
Glavni govorec komisije Margaritis Schinas je k Junckerjevim besedam dodal še to, da ima EU stvari pod nadzorom, natančneje pa svojih besed ni želel pojasniti, češ da ne bo na novinarski konferenci razpravljal o varnostnih ukrepih.

Pred dnevi sta sicer nemška časnika Spiegel in Bild poročala o tem, da so v uradu nemške kanclerke Angele Merkel od leta 2008 vedeli za sodelovanje nemških obveščevalnih služb z ameriškimi pri vohunjenju za nemškimi podjetji, pa niso storili ničesar.

Nemški notranji minister Thomas de Maiziere se bo zaradi teh očitkov predvidoma prihodnji teden zagovarjal pred pristojnim odborom bundestaga, medtem ko je evropski proizvajalec letal Airbus, ena izmed tarč vohunjenja, ki je napovedal, da bo vložil kazensko ovadbo proti neznanim osebam.
"Zavedamo se, da smo kot veliko podjetje v sektorju tarča vohunjenja," so sporočili. "A v tem primeru smo vznemirjeni, saj obstaja utemeljen sum gospodarskega vohunjenja."

Najnovejša vohunska afera meče senco na nemško vlado, ki je bila videna predvsem kot žrtev ameriškega vohunjenja, potem ko je leta 2013 žvižgač Edward Snowden razkril množično vohunjenje NSA-ja v Evropi, tudi v Nemčiji.