ki zahtevajo odhod oligarha Vlada Plahotniuka, ki naj bi podpiral novo vlado, in skorumpirane vladajoče elite, najspornejše, ki je kdaj stala na čelu Moldavije.

Protesti so izbruhnili že v sredo, ko je moldavski parlament potrdil imenovanje "proevropskega" premierja Pavla Filipa in njegove ministrske ekipe. Nova vlada je prisegla na skrivaj, sredi noči, dogodek so spremljali strogi varnostni ukrepi, javnost pa je bila o prisegi nove vlade obveščena šele post festum.

Člane nove vlade in triletni program so državljanom (in predstavnikom medijev) predstavili le dve uri pred potrditvijo, tako da jih nihče ni mogel zares oceniti ali se odzvati nanje. Nekaterim očitajo dvomljiv ugled, drugim nesposobnost, vsem pa naj bi bila skupna zvestoba Plahotniuku, najbogatejšemu poslovnežu v državi. Plahotniuk je sprva celo sam kandidiral za mesto premierja, a ga moldavski predsednik Nicolae Timofti prejšnji teden ni hotel potrditi, zato je Plahotniuk angažiral Filipa, ki naj bi zdaj zgolj služil poslovnim interesom prvega.

Po potrditvi protesti
Pičlih 30 minut trajajočo potrditev, ki je minila brez razprave ali poslanskih vprašanj, je spremljalo več tisoč protestnikov, ki so pred parlamentom pozivali k razveljavitvi odločitve. Okoli deset protestnikov, ki so vdrli v poslopje parlamenta, se je spopadlo s policisti, pri tem pa je bilo ranjenih 31 ljudi, med njimi 27 policistov. V četrtek se je v Kišinjevu zbralo 10.000 protestnikov.
Kot je za MMC povedal Vladmir Soloviev, urednik moldavske spletne strani NewsMaker.md in dopisnik ruskega Kommersanta, je bila prav skrivna prisega nove vlade razlog za novi val protestov. "A pravi razlog za nezadovoljstvo ljudi je popolna odsotnost reform, modernizacije in demokracije ter ogromna korupcija v državi. Nobenega neodvisnega pravosodnega sistema ni v tej državi, politični razred pa se je popolnoma diskreditiral," pravi Soloviev.

Moldavija, ki je bila brez vlade od 29. oktobra lani, se je zaradi korupcijske afere, v kateri je iz bank izginilo okoli 915 milijonov evrov, znašla v hudi politični krizi. Zaradi afere, v kateri so aretirali tudi nekdanjega predsednika vlade Vlada Filata, državo pretresajo številne demonstracije.

Med nasprotniki nove vlade so tako proevropske kot proruske sile z obeh strani političnega spektra, ki opozarjajo, da se je na oblast pod krinko proevropskosti znova zavihtela skorumpirana elita, ki bo zgolj nadaljevala vseobsegajočo korupcijo v državi, zato pozivajo k predčasnim volitvam. "Edina prednost novega premierja je, da se ne piše Plahotniuk, kar pa ne pove kaj dosti, saj je še vedno povsem zvest režimu," piše na svojem blogu Dumitru Alaiba, sekretar moldavskega gospodarskega sveta. "Kandidat in celotna vlada nista rezultat kakršnih koli političnih pogajanj, ampak sta tu samo iz enega razloga - ker ima ena oseba, Plahotniuc, v lasti polovico parlamenta, ker je bodisi drago plačal za to, ali pa izsiljeval, kolikor poslancev je bilo treba, da si je zagotovil večino. To je marjonetna vlada, zaprisežena v sporni luči in brez vsakršne transparentnosti."
S tem se strinja tudi Soloviev: "Vladajoča večina v parlamentu je popolnoma skorumpirana. Tako, da res ne moremo upati, da bo ta nova vlada pa ravnala transparento in neoporečno."

Slepiti svoje ljudstvo ni "proevropsko"
Alaiba tudi poudarja, da nova vlada nikakor ni "proevropska", kot jo opisujejo evropski mediji in da med protestniki ni bilo niti enega, ki bi skandiral protievropska gesla. "Dragi mednarodni predstavniki medijev, naredite nam uslugo in nikar ne označujte te vlade za proevropsko," piše v odprtem pismu mednarodnem tisku Alaiba. "Če je kaj, kar vem o teh vladi, je to, da ta vlada ni proevropska. Ta vlada je proplahotniuška. Proevropski so v besedah, ne v dejanjih. Način, kako so bili imenovani, je dovolj dober kazalnik njihove proevropskosti. To si proevropsko prebivalstvo te države misli o tej vladi. Tu ne gre za ljudstvo proti EU-ju ali za ljudstvo proti Rusiji. Tu gre za ljudstvo proti oligarhu."

In še: "Če boste imenovali to vlado za proevropsko, boste s tem dosegli, da proevropska občutja, že tako na rekordno nizki točki, samo še bolj splahnijo. Če je "proevropskim" vladam uspelo kaj, je to, da so zagotovile, da so se ljudje pomaknili proč od proevropskega simpatiziranja. V zadnjih šestih letih je delež tistih, ki si želijo pridružiti EU-ju, postopoma upadel za skoraj polovico. Če imenujete to vlado za proevropsko, se postavite na stran vlade, nasproti proevropskega prebivalstva te države. To je marjonetna vlada, sestavljena iz drugorazrednih, servilnih in večinoma nesposobnih ljudi, ki si ne zaslužijo svojih mandatov. Vladi ne moremo reči proevropska, če jo njeno lastno ljudstvo prezira."

Proevropska krinka
Prav ta "proevropska" preobleka je očitno tista, ki je eno večjih jabolk spora med vladnimi podporniki in nasprotniki. "Lahko je reči, da je bila stara vlada glavni problem. Pravi problem je, da je že vse od leta 2009 t. i. proevropska koalicija, sestavljena iz liberalnodemokratskih strank, proevropska samo na papirju. Evropsko pridružitev so izkoristili kot prikladno geslo, ki jim je pomagalo dobiti EU-sredstva," razlaga Soloviev.

"Sočasno pa sta se v Moldaviji od leta 2009 razmahnili pranje denarja in plenjenje bank, iz katerih so izginili milijoni. Ves ta čas je potekala vojna med dvema glavnima političnima oligarhoma - na eni strani vodja liberalnih demokratov Vlad Filat, na drugi pa podpredsednik Demokratske stranke Vlad Plahotniuk. Zmagal je Plahotniuk. In zdaj je najvplivnejša oseba v državi, ki ima pod seboj tako pomembne institucije, kot je urad generalnega tožilca, protikorupcijsko komisijo in celoten pravosodni sistem."
Koga briga usoda Moldavije?
Na naše vprašanje, kako veliko vlogo igra Rusija pri vsem tem oz. domnevna protiruskost nove vlade pa: "To je še ena posplošitev medijev. Vlada je za svoj strateški cilj postavila evropsko unijo, a novi premier je zelo blizu Plahotniucu. Resnica pa je, da ne Rusije ne Zahode ne zanima usode te države. Za oba je Moldavija samo del geopolitičnih igric. Rezultat tega pa sta destabilizacija in korupcija."
Pa take občutke ima večina Moldavcev. Ali še vedno upajo na rešitelja - s katere koli strani že? "Vedno. Vedno upajo za rešitelja. Nikdar se ne odločijo zase. V celotni moldavski zgodovini se nikdar niso znali odločiti zase. Nemogoče je graditi kaj med potresom. In v Moldaviji ta permanentni geopolitični potres traja že 25 let. Zato ljudje odhajajo iz te države," sklene Soloviev.

To je sicer že tretja moldavska vlada v manj kot letu dni.