Letošnje Nobelove nagrajenke za mir morda niso tako znane kot nekatera druga imena, ki so se znašla med kandidati, a so za mir v svojih državah, Liberiji in Jemnu, storile največ, kar se je v danih razmerah dalo. In so kot take izjemne predstavnice ženske emancipacije in moči.
Nobelov odbor v Oslu je včeraj svojo najuglednejšo, pa tudi najbolj kontroverzno nagrado razdelil med Tavakul Karman, ki si je ustvarila ime med t. i. arabsko pomladjo kot voditeljica protivladnih protestov v Jemnu, Leymah Gbowee, ki je v Liberiji vodila kampanjo proti posilstvom, ki so jih vojaki izvajali med tamkajšnjo državljansko vojno, in njeno rojakinjo, liberijsko predsednico Ellen Johnson Sirleaf.

Vse tri ženske so bile nagrajene "za nenasilni boj za varnost žensk in za pravice žensk do polnega sodelovanja v prizadevanjih za vzpostavitev miru", kot je Nobelov odbor zapisal v obrazložitvi. In še: "Ne moremo doseči demokracije in trajnega miru na svetu, če ženske ne dobijo enakih možnosti kot moški za vplivanje na razvoj dogodkov na vseh ravneh družbe."

"Brez žensk ne bo demokracije"
Izbor nagrajenk analitiki vidijo kot podporo arabski pomladi, ki je v začetku leta zajela Severno Afriko in Bližnji vzhod, Karmanova pa je novico izvedela v taboru protestnikov, ki že več mesecev pozivajo jemenskega predsednika k odstopu. Karmanova je takoj po razglasitvi povedala, da je nagrada "zmaga za arabsko pomlad" in "znak, da morajo diktatorji iti".

Predsednik Nobelovega odbora Thorbjoern Jagland pa je povedal: "Arabsko pomlad smo vključili v to nagrado, a smo jo postavili v določen kontekst. namreč, če se ženske ne vključijo v revolucijo in v nove demokracije, ne bo demokracije."

Odbor v Oslu se je tako po poročanju Independenta še enkrat več podal v občutljive politične vode. Lani je tako Kitajska odbor obtožila, da se vmešava v njene notranjepolitične zadeve, ko so za mir nagradili oporečnika Liuja Šjaoboja. Predlani pa je še več prahu dvignila odločitev odbora, da nagrado za mir prejme ameriški predsednik Barack Obama - in to v času, ko so bile ZDA vpletene v dve vojni.

Sporna Johnson Sirleafova
Letošnja odločitev, da se nagradi Johnson Sirleafovo le štiri dni pred začetkom tesnih volitev v Liberiji, je v zahodni Afriki prav tako videna kot malce kontroverzna. Njen glavni tekmec v boju za predsedniški stolček Winston Tubman je dejal, da je odbor z nagrado storil napako, Johnson Sirleafovo pa opisal kot "vojno hujskačko" zaradi njene domnevne podpore gospodarju vojne Charlesu Taylorju.
Volivci v državi, ki so jo leta 1847 ustanovili osvobojeni ameriški sužnji, se bodo na volišča podali v torek. Gre šele za druge volitve, odkar se je v državi končala 14-letna vojna, v kateri je življenje izgubilo 200.000 ljudi, liberijska infrastruktura pa je bila popolnoma uničena.
Johnson Sirleafova se je na nagrado odzvala z besedami: "Mislim, da z Gboweejevo obe sprejemava to nagrado v imenu liberijskega ljudstva, ki mu gredo vse zasluge. To mi daje še močnejšo zavezo za prizadevanja za spravo."

Do miru z odrekanjem seksa
Manj znana izmed dveh liberijskih Nobelovk, Leymah Gboweee, je za nagrado izvedela šele po pristanku v New Yorku, kjer predstavlja svojo knjigo spominov Mighty Be Our Powers (Naj bodo naše moči mogočne). 39-letnici je novico po SMS-u sporočil prijatelj z besedami: "Nobel, Nobel, Nobel".

"Ko prejmeš dobro novico, jo hočeš deliti z nekom," je povedala za Reuters. "Z moškim, ki je sedel ob meni med peturnim poletom, nisva spregovorila niti besede, a sem ga morala potrepljati in reči, gospod, pravkar sem prejela Nobela."
Gboweejeva je v Liberiji zaslovela, ko je pozvala žene in dekleta vojskujočih se strani, da svojim moškim odrečejo seks, dokler ne odložijo orožja. Njena prizadevanja so se začela na manjšem poligonu ribje tržnice, kjer je vodila molitve in pesmi za spravo in mir.
Nobelovo nagrado za mir je do sedaj prejelo le 15 žensk, med vsemi Nobelovimi nagrajenkami pa je skupno 43 žensk.