El Beblavi je bil finančni minister pod vojaško vladavino od julija do novembra 2011. Odstopil je po nasilju v Kairu, ko je bilo v spopadih med koptskimi kristjani, muslimani in varnostnimi silami ubitih 26 ljudi, večinoma koptskih kristjanov. Takrat je pojasnil, da se je tako odločil zaradi nezadovoljstva z vlogo, ki jo je pri spoprijemanju s spopadi odigrala vlada.

Nesoglasje glede razpisa predčasnih volitev
Še pred pa je Muslimanska bratovščina zavrnila predlog Mansurja, ki je predlagal razpis predsedniških volitev februarja prihodnje leto.

Eden izmed vodilnih članov Muslimanske bratovščine in namestnik njenega predsednika, Esam Al Erian, je dejal, da se z načrtom za ustavne spremembe in predčasne volitve država vrača "nazaj na točko nič". Sami še naprej vztrajajo, da je šlo pri odstavitvi Mursija za vojaški udar, zato zahtevajo njegov ponoven prevzem predsedniškega položaja.

Po besedah Al Eriana je bila Mansurjeva deklaracija "ustavni odlok človeka, ki so ga nastavili prevratniki". "Zdaj je jasno, da ne gre le za predsednika, ampak za identiteto in pravice ljudi, njihovo svobodo in demokracijo," je dejal.

Pravni svetovalec stranke Svoboda in pravičnost, političnega krila Muslimanske bratovščine, Ahmad Abu Barak je dejal, da je odlok "neveljaven in nezakonit".

Mansur je odlok izdal, potem ko je bilo pred vojašnico v Kairu, kjer so se zbrali Mursijevi podporniki, ubitih več kot 50 ljudi. Muslimanska bratovščina je sporočila, da so vojaki brez razloga streljali na njihove pripadnike, ki so se udeležili protestnega shoda, medtem ko vojska zatrjuje, da se je odzvala na provokacijo.

Nova ustava na referendum
Mansurjev odlok poleg datuma volitev predvideva spremembe ustave, ki so jo zamrznili po odstavitvi Mursija. Spremembe bo pripravila posebna skupina v prihodnjih 15 dneh, o njih pa bodo odločali prebivalci na referendumu, ki ga nameravajo razpisati v štirih mesecih in bo podlaga za volitve na začetku leta 2014.

Mansur, ki predsedniške dolžnosti opravlja od prejšnjega četrtka, je napovedal, da si bo prizadeval za to, da bi se v državi čim prej vzpostavile normalne razmere.

Egipt je sicer še naprej brez premierja, potem ko je stranka Nur, največja islamistična sila v državi za Muslimansko bratovščino, konec tedna zavrnila predlog, da bi to postal liberalec Mohamed El Baradej.

Zdaj je stranka sporočila, da bi podprla imenovanje nekdanjega finančnega ministra Samirja Radvana za začasnega premierja. Kot so pojasnili, je zanje sprejemljiv, ker je "tehnokratski ekonomist", poleg tega ima izkušnje z delom v vladi.