Egipčanska javnost je bila z odlokom o volitvah seznanjena oo jutranjem pokolu protestnikov, ko je egiptovska Muslimanska bratovščina pozvala k vstaji in k mednarodnemu posredovanju, ki bi preprečilo državljansko vojno, kakršna divja v Siriji.

Islamisti so k vstaji pozvali, potem ko je bilo v nasilju pred sedežem republikanske garde v Kairu okoli 4. ure zjutraj ubitih najmanj 51 privržencev odstavljenega predsednika Mohameda Mursija, ki so se zbrali na jutranjih molitvah, med njimi tudi pet otrok. 322 je ranjenih.

Muslimanska bratovščina trdi, da so Mursijevi pristaši ob zori mirno molili pred sedežem republikanske garde, ko je začela vojska nanje streljati. Dejali so, da je vojska streljala v bližini mošeje, kamor so se zatekle ženske z otroki. Vojska na drugi strani zatrjuje, da je "teroristična skupina" poskušala napasti sedež elitne republikanske garde ter da je bil pri tem ubit vojaški častnik, 40 ljudi pa je bilo ranjenih.

Podatki so si torej zelo nasprotujoči. Očividec Mahmud Al Šili je za AFP dejal, da so pripadniki vojske med Mursijeve podpornike vrgli solzivec, nato pa naj bi neki moški v civilu začel streljati. Delov dopisnik Boštjan Videmšek, ki je na kraju dogodka, pa: "Pripravljam se, da bom začel klicati ljudi, ki so mi še včeraj pozno zvečer na Tahrirju zagotavljali, kako lepo je slaviti svobodo, in jih spraševati, kaj si danes mislijo o tem, koliko empatije še vsebuje egiptovska ulica. Od tega je odvisen nadaljnji razplet dogodkov. Bojim pa se, da bo Kairo kmalu postal mesto, od koder se bo poročalo o eksplozijah avtomobilov bomb in postavljenih eksplozivnih sredstvih."
In še: "Pokol se je zgodil le nekaj ur po tem, ko se je na Tahrirju zbralo več tisoč ljudi, ki so po karnevalsko proslavljali drugi krog revolucije - odstavitev drugega predsednika v dveh letih in pol -ob tem pa pozabili na velik del prebivalstva, ki je bil z vojaškim udarom potisnjen ob rob. Mislim, da bodo ta odrinjenost ob rob in današnji dogodki samo še spodbudili nasilje in poglobili razdvojenost med dvema Egiptoma. Nihče ne ve, kaj se bo zgodilo v naslednjih urah. In dneh. Kairo lahko kadar koli raznese."

Egiptovska vojska je še sporočila, da so aretirali okoli 200 ljudi, ki naj bi poskušali vdreti v klub republikanske garde v egiptovski prestolnici. Oboroženi Mursijevi privrženci so nato zajeli dva vojaka, ki so ju prisilili, da sta sedla v vozilo in prek zvočnikov vzklikala gesla proti vojski in za Mursija.

Iskanje premierja
Prelivanje krvi pred sedežem republikanske garde v Kairu se je začelo le nekaj ur, preden naj bi začasni predsednik Adli Mansur objavil ime začasnega premierja. Skrajna islamska stranka salafitov Nur, ki je podprla odstavitev Mursija, je na začetku blokirala imenovanje zanjo preveč sekularnega Nobelovega nagrajenca za mir Mohameda El Baradeja.

Drugi kandidat, ki je v igri za premierja, je levosredinski odvetnik Zijad Baha Al Din, ki pa mu stranka Nur prav tako nasprotuje, saj je bil nekoč član El Baradejeve koalicije Fronta narodne rešitve.

A v odzivu na današnje dogodke pred sedežem republikanske garde je stranka Nur sporočila, da se umika iz pogovorov o sestavi nove vlade: "Odločili smo se, da se v odgovor na pokol pred sedežem republikanske garde nemudoma umaknemo iz vseh pogajanj," je v tvitu sporočil tiskovni predstavnik stranke Nader Bakar.

Preiskava nasilja
Mansur je sicer že odredil preiskavo glede nasilja v Kairu. V ta namen je tudi ustanovil pravosodno komisijo. Na nasilje se je odzval tudi El Baradej, ki ga je obsodil in pozval k neodvisni preiskavi.

Prav tako je današnje smrtonosne izgrede v Kairu ostro obsodila turška vlada, v Iranu pa so se odzvali na nedavno Mursijevo odstavitev in posredovanje vojske označili za "nesprejemljivo".

Egiptovsko tožilstvo je ob tem odredilo zaprtje sedeža Stranke za svobodo in pravičnost, ki velja za politično vejo Muslimanske bratovščine. Za zaprtje so se odločili, ker naj bi v prostorih stranke našli orožje in vnetljivo tekočino.

Pozivi mednarodni skupnosti
Levo krilo Muslimanske bratovščine, stranka Svoboda in pravičnost, je pozvalo "mednarodno skupnost in vse svobodne ljudi, naj posredujejo v Egiptu in preprečijo nove pokole" ter to, da bi "Egipt postal nova Sirija".

Ruski predsednik Vladimir Putin je v nedeljo opozoril, da je Egipt vse bližje državljanski vojni, svetovni mediji pa se medtem sprašujejo, kdaj je vojaški udar vojaški udar in kdo je komu v Egiptu "ukradel" revolucijo.

Na trgu Tahrir se je v nedeljo zbralo 250.000 ljudi, ki podpirajo vojaško odstavitev Mursija in so jezni na ZDA zaradi domnevne podpore Mursiju in njegovi Muslimanski bratovščini.

Ob tem morda velja izpostaviti misli Khaleda M. Abouja El Fadla, ki v svojem komentarju v New York Timesu piše o nevarnostih "ljudskega državnega udara". "Egiptovska vojska trdi, da ni imela druge izbire, kot da strmoglavi prvega demokratično izvoljenega predsednika Egipta, Mohameda Mursija, in da udar odraža voljo egiptovskega ljudstva," začenja El Fadl.

"Res je, da je večina Egipčanov sovražila Mursijevo nesposobno vlado in se veselila njegovega padca. A Mursijev padec ne napoveduje nič dobrega za prihodnost Egipta in demokracije v regiji. Vojska gre po korakih egiptovskega Gamala Abdela Naserja, sirskega Hafeza Al Asada, iraškega Sadama Huseina in iranskega ajatole Ruholaha Homeinija, ki jih je družila skupna lastnost. Vsi so kazali s prsti na svoje podpornike na ulicah kot vir svoje legitimnosti in ohranjali avtokratsko vladavino v imenu volje ljudstva. S tem ko je posredovala in odstavila nepriljubljenega predsednika, je egiptovska vojska spet potrdila despotsko tradicijo Bližnjega vzhoda: Vojaški častniki odločajo, kaj država potrebuje, in vedno vedo najbolje," sklene NYT-jev komentator.