"Medsebojno nasprotovanje ne sme imeti nobene prihodnosti," je dejal Gerhard Dörfler, ki sicer ni izrecno omenil svojega svobodnjaškega strankarskega kolega Haralda Doberniga, ki je v deželni vladi pristojen za finance in je na sobotni slovesnosti Koroške brambovske zveze osupnil z izjavami na račun koroških Slovencev.

Med drugim je tudi dejal, da je rešitev glede dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem "zaletna droga" za koroške Slovence. Dobernig je na slovesnosti ob obletnici plebiscita stal ob Dörflerju, ki se je za izjave svojega strankarskega kolega opravičil v ponedeljek.

Dörfler se je v govoru ob obletnici plebiscita znova zavzel za priznanje nemško govoreče manjšine v Sloveniji. Po njegovih besedah so severno od Karavank dosegli "sredino mostu", zdaj pa to pričakujejo tudi od Slovenije.

Tudi celovški župan Christian Scheider, prav tako svobodnjak, je pozval k "premostitvi globeli in zapolnitvi vrzeli". Spomnil je, da je Koroška del jadransko-alpskega prostora in da leži na stičišču treh kultur. "Kdor je odprt, bo žel odprtost," je dodal.

"Bojkot ni smiseln"
Od predstavnikov slovenske manjšine je bilo na slovesnosti videti le predsednika Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernarda Sadovnika, ki je pozneje povedal, da se mu bojkot slovesnosti le zaradi izjav enega samega politika ne zdi smiseln, poleg tega pa se je že deželni glavar jasno izrekel o tem.

Na slovesnosti pa ni nihče izmed politikov, ki so stopili za govornico, ni spregovoril slovensko. Je pa namesto njih to storila 14-letna šolarka iz Šentvida ob Glini, ki je po nemško, slovensko in italijansko poudarila, da "mir za našo deželo pomeni mir za Evropo".

Natanko pred 92 leti je na avstrijskem Koroškem skladno z odločitvami pariške mirovne konference potekal plebiscit, ki je zakoličil mejo med tedanjo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Avstrijo. Izidi plebiscita so privedli do tega, da je del slovenskega naroda ostal v Avstriji.

Pred plebiscitom so Celovško kotlino razdelili na cono A in cono B. Južna cona A je obsegala okraje Rožek, Borovlje, Velikovec in Pliberk, cona B pa Celovec z okolico.

Plebiscit so najprej izpeljali v coni A, kjer se je 59,04 odstotka volilnih upravičencev izreklo za Avstrijo, 40,96 odstotka pa za kraljevino SHS. Volilna udeležba je bila skoraj 96-odstotna.

S tem, ko so se volivci v coni A odločili za Avstrijo, je glasovanje v coni B avtomatično odpadlo. Karavanke so postale del meje med državama, na avstrijskem Koroškem pa je ostala slovenska manjšina. Ta je šele lani dočakala kompromisni dogovor o 164 dvojezičnih krajevnih napisih na avstrijskem Koroškem.