V okupiranih ali delno okupiranih ukrajinskih pokrajinah Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje se nadaljuje izvajanje referendumov o priključitvi Rusiji.

Ukrajinske sile na teh območjih izvajajo napade. V Hersonu so zgodaj zjutraj zadele hotel. "Po prvih podatkih sta v tem terorističnem dejanju umrla dva človeka. Reševalci še vedno prečesavajo ruševine in iščejo žrtve," so sporočile ruske okupacijske oblasti. Med ubitimi je tudi nekdanji proruski poslanec Oleksij Juravko, v hotelu pa naj bi bilo nastanjenih tudi več ruskih novinarjev.

Rusko obrambno ministrstvo je medtem sporočilo, da ukrajinske sile tudi z brezpilotnimi letalniki napadajo kraj Energodar, kjer je jedrska elektrarna Zaporožje. Zaradi obsežnega ukrajinskega obstreljevanja so morali prestaviti volišče na drugo lokacijo, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

V mestu Alčevsk, dobrih 40 kilometrov zahodno od mesta Lugansk, pa bo glasovanje o priključitvi regije Rusiji potekalo v zakloniščih, so sporočile okupacijske oblasti.

Referendumi na omenjenih območjih naj bi trajali še do torka, ko bodo začeli preštevati glasove. Priključitev pokrajin Rusiji bi se tako lahko zgodila že do konca prihodnjega tedna.

Lavrov: Rusija bo po priključitvi branila ozemlja

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je referendume v govoru na Generalni skupščini Združenih narodov (GS ZN) označil za dodaten korak k zaščiti Rusov na omenjenih območjih, poroča Radio Slovenija.

Lavrov je v poznejši izjavi poudaril, da bo Rusija ozemlja, kjer trenutno potekajo referendumi, po morebitni priključitvi branila tudi z jedrskim orožjem. Da gre za nedopustno grožnjo, je v odzivu sporočil ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba.

Ruski minister je v Generalni skupščini Združenih narodov znova poudaril, da zveza Nato z delovanjem v bližini ruskih mej ogroža varnost njegove države. Rusija po njegovih besedah ne nasprotuje pogovorom, vendar Kremelj ne bo naredil prvega koraka, še navaja Radio Slovenija.

Obsodil je tudi "uradno rusofobijo na zahodu". "Ne le, da jih ni sram razlagati, da želijo vojaško poraziti našo državo, razlagajo celo, da bodo uničili in zlomili Rusijo," je dejal Lavrov.

Ukrajinski uradniki: Ruske sile zadele blok v Zaporožju

Ukrajinski uradniki trdijo, da je ruski izstrelek zadel stanovanjski blok v mestu Zaporožje, pri čemer je bil ubit en človek, še sedem pa ranjenih. V napadih na jugu in vzhodu Ukrajine so bili ubiti skupno trije ljudje ter 19 ranjenih, povzema Guardian. Ukrajinska stran še trdi, da je bilo mesto Odesa ponoči znova napadeno z brezpilotnimi letalniki iranske izdelave.

Kitajska in Indija pozivata k miru

V New Yorku sta sicer tudi Kitajska in Indija, vojaški velesili in ruski partnerici, pozvali k miru v Ukrajini. "Kitajska podpira vsa prizadevanja za mirno rešitev ukrajinske krize. Nujna prednostna naloga je omogočiti pogovore za mir," je dejal kitajski zunanji minister Vang Ji, ki se je med obiskom New Yorka prvič od začetka vojne srečal tudi z ukrajinskim kolegom Kulebo.

"Pogosto nas sprašujejo, na kateri strani smo v ukrajinskem konfliktu. Naš odgovor je jasen in iskren: Indija je na strani miru in tam trdno stoji. Pozivamo k diplomaciji in dialogu kot edinemu izhodu," pa je dejal indijski zunanji minister Subramanjam Džajšankar.

Na protestih proti mobilizaciji aretirali 724 ljudi

V Rusiji medtem še naprej poteka mobilizacija najmanj 300.000 rezervistov. Predsednik Vladimir Putin je v soboto tudi podpisal odlok, ki zaostruje kazni za tiste, ki bežijo pred obveznim vojaškim pozivom, na do deset let zapora.

Proti mobilizaciji potekajo protesti po več ruskih mestih. Nevladna organizacija OVD-info, ki spremlja proteste, je sporočila, da so v soboto po 32 mestih po državi aretirali 798 ljudi. Skupno število aretiranih od začetka protestov je tako naraslo na več kot 2000, poroča Guardian.

Predsednika obeh domov ruskega parlamenta kritična do napak pri mobilizaciji

V Rusiji je tudi od Putinovih zaveznikov slišati vse več kritik do poteka mobilizacije. Valentina Matvijenko, predsednica ruskega zgornjega doma, Sveta federacije, je dejala, da je seznanjena s poročili o vpoklicih moških, ki ne bi smeli biti mobilizirani.

"Takšni ekscesi so absolutno nesprejemljivi. In menim, da je popolnoma prav, da sprožajo oster odziv v družbi," je zapisala na Telegramu.

"Zagotovite, da bo izvajanje delne mobilizacije izvedeno v popolni in absolutni skladnosti z začrtanimi merili. Brez ene napake,” je zapisala v sporočilu regionalnim guvernerjem, ki po njenih besedah nosijo polno odgovornost za izvedbo vpoklica.

Vjačeslav Volodin, še en Putinov zaveznik in predsednik dume, spodnjega doma parlamenta, je izrazil svoje poglede v ločeni objavi. "Prejemamo pritožbe. Če je storjena napaka, jo je treba popraviti. Organi na vseh ravneh bi morali razumeti svoje odgovornosti," je zapisal.

Varuh človekovih pravic pisal obrambnemu ministru

Vodja kremeljskega sveta za človekove pravice Valerij Fadejev je sporočil, da je pisal obrambnemu ministru Sergeju Šojguju, naj nujno "razreši težave".

Na Telegramu je kritiziral uveljavljanje izjem in navedel primere neustreznega vpoklica, vključno z medicinskimi sestrami brez vojaških izkušenj. "Nekateri prejmejo vpoklic ob 2. uri zjutraj, kot da mislijo, da se vsi izmikamo vpoklicu," je zapisal.

Urednica RT-ja kritična do vlade

Napoved in izvajanje mobilizacije je vznemirila tudi ruske medije. Odgovorna urednica medija RT Margarita Simonjan je na Telegramu kritizirala vlado, ker njena pravila glede mobilizacije razburjajo ljudi.

"Napovedano je bilo, da bodo vpoklicali vojake do 35. leta. Zdaj pozivajo tudi 40-letnike," je zapisala. "Ljudi razburjajo, kakor da bi to počeli namenoma, kot iz kljubovanja. Kot da bi jih poslal Kijev," je dodala.

V Burjatiji poročajo, da v vojsko "jemljejo vse po vrsti"

Čeprav naj bi vpoklicali rezerviste in ljudi z vojaškimi izkušnjami, iz nekaterih ruskih pokrajin prihajajo drugačna poročila.

V sibirski republiki Burjatija ob jezeru Bajkal, kjer bivajo tudi staroselski burjatski Mongoli, naj bi mobilizirali tudi tiste, ki sicer veljajo za izjeme. "Tukaj v Burjatiji jemljejo vse po vrsti – mlade in stare in tiste, ki sploh nikoli niso služili," je za Al Džaziro povedala Hoelun, ki je s starši in partnerjem, ki bi moral v vojsko, pobegnila v Mongolijo.

Protesti proti mobilizaciji potekajo tudi v avtonomni ruski republiki Dagestan, kjer so se protestniki fizično spopadli s policijo.

Skupina OVD, neodvisna ruska organizacija za človekove pravice, ob tem sporoča, da jo skrbijo poročila "zelo agresivnih pridrževanj", ki da se dogajajo v tej pretežno muslimanski pokrajini, nekoč znani po nasilju.

Zelenski poziva Ruse, naj pobegnejo ali se predajo

Medtem je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v nočnem nagovoru Ruse pozval, naj pobegnejo iz države ali se predajo, ko bodo na fronti, in jim zagotovil, da bodo ukrajinske sile z njimi ravnale civilizirano, poroča britanski BBC.

Ukrajina bo dezerterje obravnavala v skladu z mednarodnimi konvencijami in nikogar ne bo vrnila v Rusijo, če se bo bal posledic, je dejal Zelenski in dodal, da se je bolje predati kot tvegati, da ti po koncu vojne sodijo kot vojnemu zločincu ali da pred tem umreš na fronti.

Kolone vozil na mejah

Tudi v drugih delih Rusije skušajo številni moški zapustiti državo. Na meji z Gruzijo so kolone vozil dolge več kot 30 kilometrov, poroča BBC. Tudi obmejni policisti na Finskem še vedno poročajo o povečanem prometu na mejnih prehodih z Rusijo.

Na najpomembnejšem mejnem prehodu med Rusijo in Finsko Vaalimaa se je danes zjutraj ob 8. uri po krajevnem času na ruski strani nabrala 500 metrov dolga kolona avtomobilov, je na Twitterju sporočil vodja enote za mednarodne zadeve pri finski mejni straži Matti Pitkaniitty.

V soboto je na Finsko vstopilo 8572 ruskih državljanov, medtem ko jih je pred tednom dni mejo prečkalo 5286, je dodal. V tem času se je iz Finske v Rusijo 4199 ljudi tudi vrnilo, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Mejni prehod Vaalima, ki je zdaj postal najbolj obremenjena nadzorna točka za vstop na Finsko, se po navedbah mejnih policistov uporablja za neposredna potovanja v Helsinke, od koder številni Rusi potujejo naprej v druge schengenske države. Po besedah Pitkaniittyja je namreč veliko Rusov na Finsko vstopilo z vizumi, ki so jih izdale druge schengenske države.

Rusija prvič priznala, da ljudje bežijo iz države

Lokalni ruski uradniki so priznali, da se je pojavil precejšen pritok avtomobilov, ki so poskušali prečkati mejo – na eni nadzorni točki je čakalo skoraj 2500 vozil. Kremelj je sicer še v četrtek poročila o Rusih, ki bežijo pred vpoklicem, označil za "lažna".