Indeks človekovega razvoja je prvič, odkar so ga pred 30 leti začeli meriti, nazadoval dve leti zaporedoma, v letih 2020 in 2021. "To pomeni, da smo prej umirali, smo manj izobraženi in z manj prihodki," je za francosko tiskovno agencijo AFP pojasnil vodja UNDP-ja Achim Steiner. Dodal je, da je že samo iz tega jasno, zakaj je vse več ljudi zaskrbljenih zaradi prihodnosti.

Indeks človekovega razvoja je desetletja stalno rasel, v letu 2020 pa je začel padati, padanje se je nadaljevalo tudi lani, s čimer je bil izničen napredek zadnjih petih let, piše v poročilu. To kot glavni razlog navaja pandemijo covida-19, ki so se ji pridružile še druge krize – podnebna, politična in finančna, zaradi česar človeštvu ni uspelo okrevati. "Že v preteklosti smo poznali katastrofe in vojne. Ampak sovpadanje tega, čemur smo zdaj priča, močno ovira razvoj človeštva," je povedal Steiner.

Nazadovanje je vsesplošno, saj je prizadelo več kot 90 odstotkov držav po svetu, piše v poročilu. Na vrhu indeksa so Švica, Norveška in Islandija, na dnu so Južni Sudan, Čad in Niger.
Slovenija je skupaj z Malto uvrščena na 23. mesto, sledi ji Avstrija. Indeks se nanaša na leti 2020 in 2021, v njem še ni bila upoštevana vojna v Ukrajini, ki se je začela februarja letos. Po napovedih Steinerja so zato tudi napovedi za letos slabi.

Krajša pričakovana življenjska doba in padec medsebojnega zaupanja

Pomemben razlog za padec indeksa je vsesplošno skrajšanje pričakovane življenjske dobe, ki je posledica pandemije. Ta je padla s 73 let v letu 2019 na 71,4 leta lani. Ponekod, na primer v ZDA, se je pričakovana življenjska dobra skrajšala za več kot dve leti.

Poročilo tudi ugotavlja, da se je stopnja negotovosti med ljudmi močno povečala. "Ljudje so izgubili zaupanje drug v drugega," je dejal vodja UNDP-ja in dodal, da se to nanaša tako na manjše skupnosti kot na zaupanje med državami. Po njegovi oceni v prihodnje ne bo dovolj le zanašanje na višjo gospodarsko rast, temveč bo nujna ekonomska preobrazba, osredotočena na manj neenakosti, manj izpustov in večjo trajnost.

Za prihodnost strokovnjaki predlagajo osredotočanje na tri točke: vlaganja v obnovljive vire energije, pripravo na prihodnje pandemije in inovacije za boljše spopadanje s prihodnjimi krizami.