Predsednik ZDA želi s to omejitvijo doseči, da bi bila finančna industrija odgovorna davkoplačevalcem, in spremeniti korporacijsko kulturo, ki spodbuja astronomske bonuse in druge ugodnosti, ki pogosto niso sorazmerni z uspešnostjo podjetij in še posebno jezijo Američane.

Javnost ogorčena zaradi visokih izplačil
Izplačilo 18 milijard bonusov na Wall Streetu v letu 2008 je pred dnevi Obama označil za sramotno in dodal, da so ljudje razburjeni, ker si nekatera podjetja, ki dobivajo pomoč, še vedno privoščijo različne razkošne porabe in ker doslej ni bilo zadostnega pregleda nad tem, kam denar gre. Zato je kot prvo nalogo pri obnovi finančnega sistema poudaril ponovno pridobitev zaupanja. Po novem naj bi tako direktorji med drugim lahko dobili odpravnino le v višini letne kompenzacije.

Nižji dohodki in boljša preglednost
Ali bodo omejitve plačil vodilnim v podjetjih učinkovite, verjetno ne bo znano še nekaj let. Administracije so bile že v preteklosti kritične do pretiranih plačil in ugodnosti direktorjem podjetij, a so ti vedno našli luknje v pravilih in pogosto najemali svetovalce, da so se domislili novih oblik kompenzacij. Tudi nova pravila administracije predsednika Obame puščajo podjetjem nekaj svobode. Pravila namreč ne omejujejo višine nagrad, ki so postale največji del številnih kompenzacijskih svežnjev.

Ukrep nove ameriške adminaitracije velja za podjetja, ki bodo prejemala splošno dostopno državno pomoč iz svežnja za boj proti krizi, in podjetja, ki bodo prejemala še posebno dodatno pomoč. Za obe vrsti podjetij velja, da lahko 25 najvišjih uslužbencev dobi le do pol milijona dolarjev letne plače, kar je več, pa lahko dobijo le v obliki delnic oziroma podobnih dolgoročnih kompenzacij, ki jih lahko unovčijo šele, ko bo država dobila denar od pomoči nazaj. Če bodo direktorji lagali, bodo morali presežek vrniti. Hkrati bodo morala podjetja sprejeti posebna pravila pri porabi sredstev za posebne ugodnosti in to objaviti. Nova pravila se ne nanašajo na več kot 350 institucij, ki so že dobile pomoč, in na vodilne na nižjih položajih.

Zaradi ukrepa bodo podjetja verjetno dvakrat premislila, preden bodo Washington prosila za pomoč, gotovo pa bodo pohitela in hitreje odplačala davkoplačevalska posojila.

Obama v pričakovanju dodatne odobrene pomoči
Finančni minister Timothy Geithner je hkrati napovedal, da bo prihodnji teden objavil podrobnosti načrta za nadaljnjo porabo lani oktobra od kongresa odobrenih 700 milijard dolarjev pomoči. Od te pomoči je ostalo še 350 milijard. Predvidoma naj bi jih porabili za pomoč finančnim podjetjem in lastnikom nepremičnin, ki jim grozi zlom hipotekarnega trga.

Senat v teh dneh razpravlja o stimulacijskem svežnju, ki naj bi bil sprejet do sredine februarja. Predlog zakona o stimulaciji v višini 819 milijard dolarjev je predstavniški dom že sprejel, senat pa je do zdaj predlog napihnil že na 900 milijard, ker je v sveženj vključil sredstva za davčne olajšave kupcem novih avtomobilov, za zdravstvene raziskave, verjetno pa bo potrdil še dodatne davčne olajšave za kupce hiš in stanovanj.

"Zdaj ni čas za odlašanje"
Obama je opozoril, da se bo kriza spremenila v katastrofo, če stimulacijski sveženj ne bo sprejet, zato je kongres pozval k hitremu ukrepanju. Posvaril je pred dolgotrajno recesijo, šibkim okrevanjem, nezanesljivo prihodnostjo, dodatno izgubo delovnih mest, zapiranjem podjetij in "preložitvijo uresničevanja sanj". Čeprav noben načrt ni popoln, mora Washington dokazati, da je kos tej težki nalogi. Zdaj ni čas za odlašanje, je še posvaril Obama in napovedal, da je pripravljen privoliti v črtanje delov zakona, ki jih senat zavrača in ne bodo prispevali k hitri simulaciji gospodarstva.

T. V.