Ameriški predsednik je prebivalcem in voditeljem Irana v videonagovoru ob perzijskem novem letu dejal, da imata obe državi in oba naroda to leto najboljšo priložnost v več desetletjih, da si prizadevajo za boljšo prihodnost med državama. Prihodnji dnevi in tedni bodo po njegovih besedah kritični, saj je bil v jedrskih pogajanjih menda dosežen napredek, a razlike še ostajajo in obe strani čaka še veliko dela. "Taka priložnost se ne bo ponovila kmalu," je dejal Obama.

"In so ljudje, v obeh državah in drugje, ki nasprotujejo diplomatski rešitvi," je posvaril. Nikogar ni sicer poimensko omenil, so pa nasprotovanje dogovoru izrazili tako številni republikanci, Izrael kot tudi bolj skrajne sile v Iranu. "Moje sporočilo vam - prebivalcem Irana - je, da se moramo skupaj zavzeti za prihodnost, za katero si prizadevamo," je dejal v posnetku, ki je bil podnaslovljen v farsiju.

Ob tem je Obama, ki ima sicer glede dogovora z Iranom nemalo trežav doma, saj preklicu sankcij Iranu nasprotuje dobršen del kongresa, dodal še, da državo, če se bo iranskim voditeljem uspelo dogovoriti za razumen dogovor, čaka pot k blaginji. V nasprotnem primeru, je dodal, če strani ne bosta našli skupnega jezika, državo čaka osamitev.

Pred narodoma zgodovinska priložnost?
"Naša naroda sta desetletja ločevala nezaupanje in strah," je dejal Obama in dodal, da verjame, da imata naroda zgodovinsko priložnost, da rešita ta vprašanja mirno - priložnost, ki je ne bi smeli izpustiti. Iranska revolucija leta 1979 in poznejše zajetje talcev na ameriškem veleposlaništvu v Teheranu sta vodila v prekinitev diplomatskih odnosov med državama, ki jih Teheran in Washington le počasi popravljata.

Pogajanja z Iranom, kjer sodeluje šesterica velesil - poleg ZDA še Kitajska, Rusija, Francija, Velika Britanija in Nemčija - vstopajo v sklepno fazo. Do 31. marca želijo strani doseči načelni dogovor o iranskem jedrskem programu, do 1. julija pa naj bi strani dosegle končni dogovor. Potekajo tudi dvostranska pogajanja med ZDA in Iranom v Švici.

Prvi neuradni poudarki dogovora
Kot poroča agencija AP, ki se sklicuje na neuradne vire, naj bi dogovor o iranskem jedrskem programu vseboval 40-odstotno zmanjšanje naprav, s pomočjo katerih lahko v Iranu izdelajo jedrsko orožje, v zameno pa naj bi zahodne sile sprostile ekonomske sankcije, počasi pa naj bi preklicali tudi prepoved uvoza konvencionalnega orožja, ki so jo uvedli Združeni narodi. V sporazumu naj bi zapisali tudi natančen potek sproščanja sankcij, kako dolgo bo dogovor trajal in koliko iranskih jedrskih obratov bo odprlo vrata nadzornikom.