Kot je znano, bo Obama kot 44. predsednik ZDA prisegel 20. januarja prihodnje leto, že v prihodnjih dneh in tednih pa bodo znana imena njegove administracije. Prvi korak je 47-letni politik že naredil: nekdanjega svetovalca predsednika Billa Clintona in kongresnika iz Illinoisa Rahma Emanuela je prosil, da postane vodja kabineta, kar je ta tudi sprejel. S tem bi vodil osebje Bele hiše in sodeloval pri izbiri drugih kadrov. Na mestu obrambnega ministra naj bi obdržal zdajšnjega ministra Roberta Gatesa.
Preberite tudi:
- Obama z zgodovinsko zmago v Belo hišo
- Izzivi, ki čakajo Obamo
- Obama: Sanje očetov so dovoljene
- McCain tudi v porazu junaško
- Da bi oddali svoj glas, čakali tudi osem ur
- Foto: Svet navdušen nad Obamovo zmago
- Od suženjstva prek rasizma v Belo hišo
- Obama je prepričal kot "pravljični" Američan
- Kdo je Barack Obama?
- Republikanci na kolenih tudi v kongresu
- Čestitke Obami kar dežujejo
- Zmago prinesli mladi, temnopolti in novinci
- "Za vse človeštvo je danes dan velikega upanja"
Gates je zelo cenjen tako pri republikancih kot pri demokratih, če ostane na svojem položaju, pa bo to tudi odsev bolj dvostrankarske administracije, ki jo je napovedal Obama. Od danes dalje bo Obama dobival Cijina dnevna poročila o nacionalni varnosti, ki vključujejo tudi podatke o tajnih operacijah.
Eno ključnih ministrstev bo finančno, novi minister pa bo imel v času finančne krize težko nalogo reševanja ameriških bank, napolniti pa bo moral tudi izpraznjeno proračunsko blagajno. Med kandidati se omenja nekdanjega finančnega ministra Larryja Summersa in Timothya Geithnerja, zdajšnjega vodjo newyorške Zvezne rezervne banke.
15. december 2008 – elektorski glasovi uradno oddani
6. januar 2009 – elektorski glasovi uradno prešteti pred kongresom
20. januar 2009 – slovesna prisega novega predsednika
Za zunanjega ministra se omenjata demokratski predsedniški kandidat leta 2004 John Kerry, kar sicer v njegovem uradu zanikajo, in guverner Nove Mehike Bill Richardson. Pojavljajo se tudi namigi o vlogi Colina Powlla, nekdanjega zunanjega ministra v času Busha, ki je pred volitvami podprl Obamo in mu pomagal, ko so ga nasprotniki obtoževali povezav s teroristi. Med sodelavci Obame se omenjajo tudi John Podesta, nekdanji vodja kabineta v času Clintona, Pete Rouse, nekdanji šef Obamovega senatnega kabineta, in svetovalka Valerie Jarret.
Danes bo imel Obama prvo novinarsko konferenco po zmagi na volitvah, po kateri naj bi bilo znano že kaj več. Vsi politični nastavljeni uslužbenci morajo ob nastopu novega predsednika podati odstopno izjavo, novi predsednik pa se potem odloči, ali bo uslužbenca obdržal. Po navadi veliko večino odstopov sprejmejo, saj ima novi predsednik navadno dolg seznam ljudi, ki jih želi imeti na določenih položajih, ali pa gre za povrnitev v zameno za podporo med kampanjo.
Zgodovinski dan za ZDA
4. november 2008 je dan, ki bo zagotovo zapisan med pomembne datume ameriške zgodovine: prvič v 232-letni zgodovini so Američani za svojega voditelja izbrali temnopoltega predsednika.
Obama je prejel 364 elektorskih glasov, njegov republikanski nasprotnik John McCain pa 162 glasov, saj so po dolgem štetju tudi Severno Karolino, ki ni volila za demokrata že vse od Johna Kennedyja, prišteli v Obamov stolpič. Izzidi iz Misurija tako zaradi tesnosti ostajajo še edina neznanka. Za zmago je bilo treba osvojiti 270 elektorskih glasov.
Američani so za Obamo oddali 53 odstotkov vseh glasov (64.030.409 glasov), za McCaina pa 46 odstotkov (56.494.802 glasov). (podatki: CNN). (Nista všteti še Severna Karolina in Misouri). Volilna udeležba je bila rekordna, saj je glasovalo več kot 130 milijonov glasov.
Obamova zmaga odmeva povsod po svetu, številni voditelji držav so poslali svoje čestitke novemu predsedniku in izrazili upanje za dobro sodelovanje. Med drugim sta Obami čestitala tudi kontroverzni iranski predsednik Ahmadinedžad in libijski voditelj Moamer Gadafi, pozitivno se je odzvalo tudi palestinsko gibanje Hamas. Italijanski premier Silvio Berlusconi pa je Obamo v svojem slogu orisal kot "mladega, lepega in zagorelega", svet pa da je Obamo videl kot mesijo.
Odhajajoči predsednik George Bush je takoj po volitvah čestital Obami in obljubil popolno sodelovanje v tem tranzicijskem obdobju, ki sovpada z reševanjem svetovne finančne krize. O najbolj perečih vprašanjih pa se bosta še aktualni predsednik in njegov naslednik pogovarjala že prihodnji teden.
Poleg novega predsednika so Američani izvolili tudi tretjino senatorjev, celoten predstavniški dom in 11 guvernerjev, največ glasov pa so odnesli demokratski kandidati, tako da imajo zdaj še večjo večino v obeh domovih kongresa. V senatu so sicer ciljali na 60 sedežev, kar bi jim omogočilo dvotretjinsko večino in s tem neodvisnost sprejemanja odločitev od volje republikanskih senatorjev, vendar so jih osvojili 56.
K. T./K. S.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje