Ostanki zidu so danes ena od največjih turističnih zanimivosti v nemški prestolnici. Foto: EPA
Ostanki zidu so danes ena od največjih turističnih zanimivosti v nemški prestolnici. Foto: EPA

"Od združitve smo se naučili hoditi pokončno, česar prej nismo bili sposobni," je dejal Walter Momper, berlinski župan od leta 1989 do leta 1991, ki se je udeležil slovesnosti ob ostankih zidu na ulici Bernauer Strasse. Po njegovih besedah se je ločitev Nemčij presenetljivo končala po vseh pravilih, medtem ko je vzhodnonemški sistem enostavno propadel. Sam je padec zidu označil za najsrečnejši dan v svojem življenju.

Po nekaj tednih protestov so vzhodnonemške oblasti 9. novembra 1989 nenadoma napovedale, da lahko njeni državljani na svojo željo prestopijo mejo in obiščejo zahodno Nemčijo. V naslednjih nekaj mesecih so zid porušili in vzhodna ter zahodna Nemčija sta se družili.

Berlinski zid so začeli graditi 13. avgusta leta 1961 in do njegovega padca po 28 letih je bil simbol železne zavese, ki je ločevala "kapitalistični" zahod in "komunistični" vzhod. Zid je bil 155 kilometrov, vseskozi pa so ga obnavljali in krepili. V času, ko je zid delil Berlin, je umrlo najmanj 136 ljudi, ki so se želeli iz vzhodne Nemčije prebiti na drugo stran meje.

G. V.