To naj bi se zgodilo do 1. maja, vendar je predsednik ZDA Joe Biden v sredo dejal, da bo to težko uresničljivo.

Talibani zaradi tega niso zadovoljni in so Washington opozorili, da bo "odgovoren za posledice". Vlada v Kabulu bi si medtem želela, da bi ameriška vojska ostala čim dlje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Austin po današnjih pogovorih z afganistanskim predsednikom Ašrafom Ganijem ni želel komentirati umika. Novinarjem je dejal, da je to v pristojnosti predsednika ZDA, ki bo sprejel odločitev.

V skladu z lanskim dogovorom so talibani pristali na mirovne pogovore z vlado v Kabulu, ki pa doslej niso prinesli rezultatov, medtem ko se nasilje stopnjuje, še posebej na podeželju.

Kabul je bil zadnja postaja azijske turneje novega obrambnega ministra ZDA, ki je med letoma 2003 in 2005 služil kot poveljnik v Afganistanu. Podrobnosti obiska so zaradi varnosti objavili šele, ko je odpotoval.

Glede groženj talibanov, da bodo ZDA odgovorne za posledice, če se ameriška vojska ne bo umaknila v skladu z dogovorom, je Austin izrazil zaupanje, da bo general Austin Miller, poveljnik ameriških sil in sil Nata v Afganistanu, uspel zaščititi enote.

ZDA so Afganistan napadle leta 2001 po terorističnih napadih Al Kaide v ZDA. Letos bo ameriška vojaška prisotnost v tej državi tako dosegla svoje 20. leto.