Trump se je odločil uvesti 25-odstotno dajatev na uvoz jekla in 10-odstotno dajatev na uvoz aluminija, ukrep pa bo začel veljati v 15 dneh. Kanada in Mehika sta iz uvedbe izvzeti, dokler trajajo pogajanja o spremembi severnoameriškega sporazuma o prosti trgovini (Nafta), poroča BBC.

Nemška kanclerka Angela Merkel je medtem pozvala, naj bo plačila carine oproščena tudi Evropska unija. Ob tem je dodala, da v trgovinski vojni ne mora zmagati nihče. Poudarila je, da uvedba carin lahko "škodi vsem", poroča BBC.

Veliki trgovski partnerji ZDA so Trumpovo potezo obsodili. Kitajska, ki je osma največja izvoznica jekla v ZDA, je ukrep označila za "resen napad" na sistem mednarodne trgovine. Kitajska industrija jekla zahteva protiukrepe in vlado poziva, naj z njimi meri na uvoz ameriškega premoga, kmetijskih izdelkov in elektronike.

Japonska je sporočila, da bo imela uvedba dajatev "velik učinek" na dvostranske odnose, Južna Koreja, tretja največja izvoznica jekla v ZDA, pa je zagrozila, da se bo pritožila na Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO). Tudi nekatere druge države naj bi zoper ZDA vložila tožbo, češ da dajatve kršijo pravila WTO-ja. Bela hiša, ki pravi, da je ukrep "neovrgljiv", se medtem sklicuje tudi na zaščito državne varnosti. Takšni pomisleki so namreč dovoljeni glede na pravila WTO-ja.

Kanada, iz katere ZDA uvozijo največ jekla in aluminija, je sicer pozdravila izvzetje iz uvedbe carinskih dajatev, a je sporočila, da bo še naprej pritiskala na Washington, naj carine prekliče. Mehiški gospodarski minister Ildefonso Guajardo vztraja, da vprašanje carinskih dajatev ne more biti povezano s pogovori o sporazumu Nafta.

Evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmstroem je sporočila, da bi morala biti Unija kot tesna ameriška zaveznica izvzeta iz uvedbe dajatev. Francoski gospodarski minister Bruno Le Maire je dejal, da so v trgovinski vojni "samo poraženci". Izvzetje zahteva tudi Avstralija.

Nasprotovanje tudi med republikanci
Nasprotovanje Trumpovi potezi obstaja tudi znotraj Republikanske stranke. Predsednik predstavniškega doma kongresa Paul Ryan je ukrep obsodil in dejal, da se boji "neželenih posledic". Republikanski senator Orrin Hatch, ki predseduje senatni odbor za finance, je dejal, da so predsednika "zavedli" njegovi svetovalci v Beli hiši.

Drugi republikanski senator Jeff Flake je napovedal predlog zakona, ki bi dajatve izničil. Predvidel je, da se bo za podoben korak odločil še kakšen od njegovih kolegov. Vendar pa za zdaj ne bo nič, ker niti Flake niti drugi republikanci ne vedo, kaj točno Trump dela oziroma namerava. "Nihče ne ve, za kaj točno gre, in dokler ne bomo vedeli tega, do takrat ne moremo storiti nič," je dejal Flake. Podobno je menil tudi senator Bob Corker iz Tennesseeja, ki napoveduje možnost odvzema pooblastil predsedniku za te in druge carine. Nasprotniki carinskih dajatev bi za takšen zakon potrebovali dvotretjinsko podporo v obeh domovih kongresa, torej tudi podporo demokratov. Nekateri izmed njih, recimo senator Joe Manchin, pa so Trumpovo potezo podprli.