Protivladni protesti, ki so se jih tokrat udeležili tudi številni upokojenci, so se začeli na Cvetnem trgu in se nato nadaljevali s pohodom protestnikov po mestu, ki so se med drugim ustavili tudi pred sedežem vladajočega HDZ-ja.

Na protestih se je zbralo skoraj 10.000 ljudi, ki so so se podali tudi do stanovanja podpredsednika HDZ-ja Andrije Hebranga. Ta je s svojimi protislovnimi izjavami že večkrat razburil hrvaško javnost. Na prejšnjih shodih so se protestniki ustavaljali pred stanovanji premierke Jadranke Kosor in podpredsednika sabora Vladimirja Šeksa.

Pernar po podporo protestnikov
Tudi tokrat je protestnike nagovoril Ivan Pernar, ki je s svojo Zvezo za spremembe začel proteste, vendar s to razliko, da jih je zdaj povprašal, ali se še strinjajo, da vodi proteste. Množica mu je odgovorila z aplavzom. Ob morebitni nepodpori ljudi bo napovedal svoj umik. Pernar se je za to odločil, potem ko so ga nekateri obtožili, da se sam razglaša za vodjo protestnikov, čeprav naj ne bi imel podpore dela protestnikov.

"Ne želim več trpeti napadov medijev in dela javnosti. Zavedam se, da sem začel proteste, ki bodo najverjetneje pripeljali do rušenja te oblasti, in s tem sem srečen in zadovoljen. Vsa ta organizacija in trud, ki sem ga vložil, mi vzamejo veliko časa in organizacijo protestov želim nadaljevati le, če bodo to hoteli ljudje. V nasprotnem primeru se bom umaknil," je na svojem blogu zapisal Pernar.

Velika podpora protestom
V javnomnenjski anketi, ki sta jo izvedla HTV in agencija Hendal, proteste proti vladi podpira kar 70 odstotkov prebivalcev, medtem ko jim nasprotuje 21 odstotkov, preostali pa so neodločeni. Izmed 70 odstotkov podpornikov se jih večina sicer ni pripravljena udeležiti protestov. To namerava storiti 33 odstotkov podpornikov.

S trditvijo predstavnikov oblasti, da bodo protesti zaustavili ali upočasnili približevanje Evropski uniji, se ne strinja več kot 63 odstotkov vprašanih. Za čimprejšnji razpis volitev se je izreklo 62 odstotkov vprašanih.

Najprej konec pogajanj, nato na volitve
Parlamentarne volitve naj bi potekale konec letošnjega oziroma v začetku prihodnjega leta, čeprav si želi vlada najprej dokončati pristopna pogajanja z Evropsko unijo, za to pa po besedah Kosorjeve potrebuje mir in stabilnost.

Hrvaška se še vedno trudi izkopati iz hude gospodarske krize in znova doseči gospodarsko rast po padcu v zadnjih dveh letih. Brezposelnost je najvišja v zadnjih osmih letih in brez dela je 350.000 ljudi, kar je blizu 20 odstotkov.