Leta 2008, ko je bilo v ZDA več kot 12.000 umorov s strelnim orožjem, jih je bilo na Japonskem le 11. Več kot dvakrat manj, kot jih je umrlo v eni sami petkovi tragediji na osnovni šoli Sandy Hook.

ZDA si lastijo neslavni rekord najvišjega deleža tovrstnih smrti v razvitem svetu. "Dežela svobodnih, dom pogumnih" ima tudi daleč največji delež strelnega orožja na prebivalca (neverjetnih 88,8 kosa na 100 prebivalcev), sledi Jemen, kjer je številka že polovico manjša.

The Atlantic je po poletnem pokolu v kinematografu v Aurori napisal članek o "deželi brez pištol". Iz njega je jasno razvidno, da kontrast med ZDA in Japonsko ne bi mogel biti večji. Če imajo ZDA najohlapnejšo zakonodajo o strelnem orožju v razvitem svetu, ima Japonska, kjer slovijo po svojih neštetih pravilih, najstrožjo. Poleg tega ima policija precej več pooblastil za preiskave in zasege. Večina strelnega orožja je prepovedana, tiste redke izjeme (šibrovka, zračne puške) pa so strogo omejene in je celo do njih težko priti. Najprej se moreš udeležiti celodnevnega tečaja in prestati pisni test.

Test moraš opraviti tudi na tečaju streljanja na strelišču. Sledi preizkus duševnega zdravja in test na mamila v bolnišnici, ki ga nato vložiš pri policiji. Nazadnje moraš prestati še strogo preverjanje kakršne koli kriminalne zgodovine ali povezovanja s kriminalnimi in skrajnimi združbami. Potem je zračna puška vaša, pa še vedno boste morali policijo oskrbeti z dokumentacijo o točni lokaciji orožja in streliva (zaklenjena morata biti ločeno) v vašem domu, policija pa bo enkrat letno preverjala vaše orožje, na vsake tri leta pa sledi ponovitev vseh tečajev in testov.

Razlika v kulturah
Ni treba posebej poudarjati, da si ameriška in japonska kultura ne bi mogli biti bolj različni in da Japonci že v temeljih veljajo za mirnejše od Američanov, a kljub temu ne gre spregledati, da morda neka povezava med strogo zakonodajo in učinkovitim izkoreninjanjem zločinov vseeno je. Leta 2006 sta bila na Japonskem, 128-milijonski državi, le dva (!) ubita s strelskim orožjem, Japonska pa ima drugo najnnižjo stopnjo umorov na svetu.

In še v razmislek tistim, ki menijo, da "pištole ne ubijajo, ubijajo ljudje": v zadnjem času so iz Japonske in Kitajske poročali o posameznih napadih z nožem. Ranjenih je bilo kar nekaj, a večina je tovrstne napade poblaznelih posameznikov preživela. V petek je 20-letni Adam Lanza v treh minutah postrelil 26 ljudi. Vsi so bili ustreljeni večkrat, nekateri celo 11-krat, in vsi, razen dveh so takoj umrli. Preostala dva sta umrla v bolnišnici.

Če imajo Američani v ustavi od leta 1791 zapisano pravico vsakogar do oborožitve, pa japonska zakonodaja sega v leto 1958 z listino, v kateri je zapisano: "Nobena oseba ne sme posedovati strelnega orožja ali strelnih orožjih ali meča ali mečev." Zgodovina takih diametralnih nasprotij med državama je komplicirana, toda, kot izpostavlja Washington Post, ameriška orožarska zakonodaja ima korenine v kljubovanju britanskim omejitvam glede strelnega orožja, medtem ko nekatera akademska literatura povezuje japonsko zakonodajo z nacionalno kampanjo prisilnega razoroževanja samurajev, kar bi pojasnilo, zakaj je strelno orožje omenjeno v istem stavku z meči.

Policija oborožena šele po ameriški okupaciji
Še celo japonska policija do leta 1946 ni bila oborožena. Zakaj je bilo leto 1946 prelomnica? Ker so jim ameriški okupatorji takrat dali ukaz, da morajo nositi pištolo. A tudi med policisti obeh držav se kažejo velike razlike - japonski možje v modrem imajo več usposabljanja kot njihovi ameriški kolegi, poleg tega imajo prepoved nošnje orožja zunaj delovnega časa, morajo pa tudi opraviti tečaj borilnih veščin.

Primerjava Japonske in ZDA, dveh vojaških velesil, je zanimiva končno tudi zato, ker jasno kaže, kako ameriška zakonodaja na prvo mesto postavlja pravice do oborožitve, javno varnost pa šele na drugo, medtem ko je Japonska dala prednost javni varnosti.