Večina jih mora delati zaradi lastnega preživetja in preživetja svoje družine, prisilno delo pa je velikokrat skrito pred očmi javnosti.

Tri četrtine otrok, starih od pet do 17 let, je vključenih v najtežje oblike prisilnega dela, kot je delo v nevarnih rudnikih ali delavci na zdravju škodljivih delovnih mestih. Skoraj dva milijona otrok je žrtev prisilne prostitucije, veliko je rekrutiranih v vojsko, so delavci na poljih ali prodajalci slaščic v mestih. Veliko otroškega dela se dogaja daleč stran od oči inšpekcij.

Otroke sicer pred otroškim delom varuje tudi konvencija otrokovih pravic, ki prepoveduje ekonomsko izkoriščanje otrok, ali njihovo vključevanje v kakršnokoli delo pod pretvezo zaslužka, ki bi lahko ogrožalo njihovo zdravje ali prekinilo šolanje.

Izkoriščanje v revnih državah tolerirano
Največ prisilnega dela med otroci je sicer v gospodarsko revnejših državah, ki takšno početje veliko bolj tolerirajo kot razvite zahodne države.

Unicef ob mednarodnem dnevu boja proti otroškemu delu poudarja pomen nujnega izobraževanja otrok. Le otroci, ki hodijo v šole, se lahko uprejo izkoriščanju, zato si Unicef ob pomoči Svetovne banke že dve leti prizadeva za projekt, po katerem bi vse države na svetu uvedle brezplačno šolstvo, tudi na odročnih področjih. Proti izkoriščanju otrok se bori tudi projekt Fair trade, ki zagovarja prodaja izdelkov, proizvedenih na delavcem prijazen način.

Industrijska revolucija otrokom izboljšalo čase
Tudi na Zahodu je bilo sicer otroško delo skozi zgodovino nekaj povsem običajnega. Ne samo delo na kmetijah, tudi industrijska revolucija je še vedno ogromno število otrok prisilila v delo v tovarnah. Kljub temu pa je prav gospodarski razvoj in izboljšanje gmotnega položaja družin staršem omogočal, da so svoje otroke raje kot v tovarne pošiljali v šole.

Andrej Leban