Ta cilj bo mogoče doseči le z resnimi in odkritimi pogajanji, je dejal papež in posredno kritiziral iranskega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada, ki se zavzema za uničenje Izraela. Pred sto tisoč verniki na Trgu svetega Petra je namreč zagovarjal pravico Izraela do obstoja, hkrati pa pozval vlado v Jeruzalemu in vso mednarodno skupnost, naj Palestincem pomagajo pri ustanovitvi njihove lastne države. Vodilni motiv državam in organizacijam naj bo sožitje narodov in verstev, je dejal papež.

V poslanici Urbi et orbi, nagovoru, katerega izvor sega še v čase rimskega imperija, je poudaril tudi željo po prevladi miru v Iraku in rešitvi humanitarne krize v Darfurju. Papež se je zavzel tudi za izboljšanje pogojev življenja milijonov v Južni Ameriki, pri čemer je nujna solidarnost ljudi.

Letošnja velika noč ima za papeža poseben pomen, saj se ujema s praznovanjem njegovega 79. rojstnega dne. Prihodnje leto bo velika noč 8. aprila, lani pa je bila 27. marca. Cerkev jo kot pomladanski praznik praznuje od 4. stoletja, korenine pa segajo v poganske čase, ko so ljudje praznovali prihod pomladi. Velika noč je povezana tudi z judovskim praznikom pasho.

Čas tudi za pogled vase
Na velikonočno nedeljo je po svetopisemskem izročilu Jezus Kristus ob jutranjem svitu vstal od mrtvih, kar simbolizira odrešenje. Papež je v baziliki svetega Petra v noči na nedeljo vodil obred bedenja. Med vigilijo je bila bazilika razsvetljena z eno samo svečo, s katero so jih nato simbolično prižgali na tisoče. Že v petek pa je med križevim potom opozoril na zlo, ki ogroža družino in povečuje razlike med bogatimi in revnimi.