Ameriški in kitajski voditelj sta se v času Bidnovega mandata srečala trikrat. Foto: Reuters
Ameriški in kitajski voditelj sta se v času Bidnovega mandata srečala trikrat. Foto: Reuters

Ši in Biden sta se srečala prvič po sedmih mesecih ob robu vrha vrha Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja (Apec) v perujski prestolnici Lima. Srečanje je potekalo v hotelu, kjer v času vrha prebiva kitajski voditelj, in je trajalo dve uri.

Oba voditelja sta priznala, da so bili med štiriletnim Bidnovim predsedovanjem "vzponi in padci" v odnosih med velesilama. Biden je dejal, da se s Šijem nista vedno strinjala, a so bili njuni pogovori vseskozi odkriti.

Kot je povedal svetovalec ameriškega predsednika za nacionalno varnost Jake Sullivan, je Biden v pogovoru poudaril, da bo ohranjanje dialoga med voditeljema Kitajske in ZDA ključnega pomena tudi v prihodnje po njegovem odhodu iz Bele hiše.

Biden je dejal, da strateško tekmovanje med obema velesilama ne bi smelo prerasti v vojno. "Naši državi ne moreta dovoliti, da bi to tekmovanje zašlo v konflikt. To je naša odgovornost, in v zadnjih štirih letih mislim, da smo dokazali, da je ta odnos mogoč," je dejal.

Po Šijevih besedah je cilj stabilnega, zdravega in trajnostnega odnosa z ZDA za Kitajsko ostaja nespremenjen tudi po izvolitvi Trumpa za prihodnjega ameriškega predsednika. "Kitajska je pripravljena sodelovati z novo ameriško administracijo, da bi ohranili komunikacijo, razširili sodelovanje in obvladovali razlike," je zatrdil.

Kitajsko po besedah analitikov pri Trumpu najbolj skrbi njegova nepredvidljivost. Foto: Reuters
Kitajsko po besedah analitikov pri Trumpu najbolj skrbi njegova nepredvidljivost. Foto: Reuters

Trump je med predvolilno kampanjo napovedoval, da bo kot predsednik uvedel 60-odstotne carine na kitajsko blago kot del svežnja ukrepov, ki "Ameriko postavljajo na prvo mesto". Glede na imenovanje odločnih nasprotnikov Kitajske, kot bosta novi zunanji minister Marco Rubio in svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz, mnogi napovedujejo oster odnos Washingtona do Pekinga v naslednjih štirih letih.

Za preudaren razvoj UI-ja na vojaškem področju

V pogovorih v Limi sta se Biden in Ši med drugim dotaknila vprašanja umetne inteligence, za katero sta se strinjala, da ne sme upravljati jedrskega orožja, ampak mora to ostati v domeni ljudi. To je bilo prvič, da sta državi načeli to vprašanje.

"Voditelja sta potrdila, da je treba ohraniti človeški nadzor nad odločitvijo o uporabi jedrskega orožja," so sporočili iz Bele hiše. "Voditelja sta tudi poudarila, da je treba skrbno pretehtati mogoča tveganja in razvijati tehnologijo umetne inteligence na vojaškem področju na preudaren in odgovoren način," so še dodali.

Tudi uradni povzetek kitajskih oblasti je pritrdil sporočilu Bele hiše.

Biden je dejal, da je odnos med ZDA in Kitajsko najpomembnejši na svetu. Foto: Reuters
Biden je dejal, da je odnos med ZDA in Kitajsko najpomembnejši na svetu. Foto: Reuters

Državi sta novembra na kratko obnovili uradne pogovore o jedrskem orožju, vendar so ta pogajanja od takrat zastala, pri čemer so ameriški predstavniki javno izrazili razočaranje nad odzivnostjo Kitajske.

Uradnih pogajanj o nadzoru jedrskega orožja ni pričakovati kmalu kljub zaskrbljenosti ZDA zaradi hitrega kopičenja jedrskega orožja Kitajske, vendar pa se bodo verjetno nadaljevali poluradni pogovori med obema stranema.

"Peking lahko vpliva na Pjongjang"

Med drugim sta govorila tudi o kitajski zaveznici Severni Koreji, katere poglabljanje odnosov z Rusijo in napotitev vojakov v vojno z Ukrajino sta sprožila zaskrbljenost v Washingtonu in evropskih prestolnicah.

"Predsednik Biden je poudaril, da je napotitev severnokorejskih vojakov nasprotuje javno izraženemu stališču Kitajske glede vojne v Ukrajini, da ne bi smelo priti do stopnjevanja in širjenja konflikta," je povedal Sullivan. Ameriški predsednik je opozoril na vpliv in zmogljivost, ki jih ima Kitajska in bi jih po njegovih besedah morala uporabiti pri preprečevanju nadaljnjega stopnjevanja ali širitve konflikta.

Poslovilno srečanje Šija in Bidna