Papež je pred poletom s carigrajskega letališča povedal, da je obisk Turčije na njem pustil velik vtis, še posebej obisk Hagie Sofije in Modre mošeje. Izrazil je upanje, da je njegov obisk pripomogel k boljšemu razumevanju med verami, še posebej med krščanstvom in islamom. Medtem turški mediji po začetnem nezaupanju hvalijo poteze poglavarja Rimskokatoliške cerkve.

Obisk papeža v Turčiji, eni najbolj sekularnih muslimanskih držav na svetu, je bil v znamenju zelo ostrih varnostnih ukrepov, a je minil dokaj mirno, le z nekaterimi posameznimi protesti. Samo v Carigradu je bilo ob njegovem obisku na ulicah 12.000 policistov, nekatera območja pa so bila popolnoma zaprta. Papež je sicer obiskal tudi Ankaro in Efez.

Molitev v mošeji odmeva v javnosti
Med obiskom je papež od turških oblasti zahteval več svobode veroizpovedi. Srca Turkov, med katerimi je sicer le nekaj deset tisoč katoličanov, velika večina od 73 milijonov prebivalcev pa muslimanov, si je papež pridobil tako z mnenjem, da je mesto Turčije v Evropski uniji, kot tudi s potezami ob obisku muslimanskih svetih krajev.

Pri tem turški mediji poudarjajo še posebej njegovo molitev v Modri mošeji, ko je molil obrnjen proti Meki, tako kot to počnejo muslimani. Benedikt XVI. je bil šele drugi papež za Janezom Pavlom II., ki je obiskal mošejo.

Obisk mošeje je bil razumljen kot poskus zgladitve odnosov z muslimansko skupnostjo, ki so se zaostrili, potem ko je papež septembra v Regensburgu razburil muslimansko skupnost s svojo izjavo o islamu.

Skupna izjava za enotnost kristjanov
Zelo pomemben dosežek obiska je bil tudi četrtkov podpis skupne izjave med papežem in patriarhom Pravoslavne cerkve Bartolomejem I., v kateri sta se zavzela za enotnost med kristjani. To je bil tudi glavni cilj papeževega obiska v Turčiji, saj je prednostna naloga njegovega pontifikata prizadevanje za enotnost kristjanov.

Papež Benedikt XVI. in patriarh Bartolomej I. sta v izjavi zapisala, da so ločitve, ki obstajajo med kristjani, sramotne za ves svet. Zavzela sta se za razširjeno Evropo, ki bo spoštovala verske svoboščine, za svet, v katerem ne bodo ubijali v imenu Boga, in se izrekla proti terorizmu.

Papež se je v četrtek srečal tudi z armenskim patriarhom Mesrobom II. Opozoril je na zelo tragične razmere, v katerih so živeli Armenci v preteklosti, vprašanja genocida nad Armenci med prvo svetovno vojno pa se ni dotaknil.

A. L.