Tla na Haitiju so se stresla 12. januarja 2010 ob 16.53 po tamkajšnjem času. Potres z močjo 7. stopnje po Richterjevi lestvici, ki je bil najmočnejši potres v zgodovini Severne in Južne Amerike, je velik del države spremenil v ruševine in pepel. V potresu je umrlo več kot 230.000 ljudi, skoraj dva milijona ljudi je ostalo brez strehe nad glavo, uničenih je bilo skoraj 4.000 šol, porušilo se je 30 bolnišnic. Že tako najrevnejša država na zahodni polobli je doživela svoj črni dan.

Vse odtlej se Haitiju ne uspe postaviti na noge. V obubožani državi na zahodu otoka Hispaniola tako več deset tisoč ljudi še vedno živi v šotorih, obsežna območja države pa ostajajo v ruševinah, saj država nima denarja za obnovo, ki napreduje le počasi. Veliki infrastrukturni projekti le polagoma spreminjajo obličje prestolnice Port-au-Prince, kjer je imel potres žarišče, kupi ruševin pa z ulic izginjajo veliko prepočasi.

85.000 ljudi še vedno živi v taboriščih
Na Haitiju še vedno deluje 123 taborišč, brez strehe nad glavo je še vedno več kot 85.000 ljudi, 25.000 družin pa živi v neustreznih domovih. Iz taborišč so od leta 2010 pregnali več kot 60.000 ljudi, izgon pa grozi še tisočim. Amnesty International ob tem opozarja, da haitijska vlada zapira taborišča, prebivalcem pa ne ponuja alternativnih možnosti bivanja. To po njihovem mnenju vzbuja skrb, da vlada predvsem z zmanjševanjem števila taborišč meri uspeh popotresne obnove.

Tudi socialna slika države je katastrofalna. 80 odstotkov od deset milijonov prebivalcev živi pod pragom revščine, polovica jih je podhranjenih, brezposelnost pa je 40-odstotna.

Kolera od lanskega leta spet v porastu
Poleg tega Haiti še vedno pesti tudi kolera, ki je sicer po izbruhu epidemije oktobra leta 2010, za katero so okrivili modre čelade Združenih narodov in njihovo slabo higieno in ki je prav tako zahtevala na desettisoče življenj, malo manj silovita, a bolezen še vedno pustoši po državi. V prvi polovici lanskega leta so tako po podatkih Amnesty International ugotovil občuten porast primerov te smrtonosne bolezni.

Kolera se še vedno širi predvsem zaradi slabih higienskih razmer in sanitarne oskrbe. Amnesty International v svojem poročilu navaja, da naj bi imelo junija lani dostop do stranišča le še 67 odstotkov ljudi, tudi sicer pa naj bi bilo povprečno število ljudi na delujoče stranišče 82.

Haiti je še vedno odvisen od pomoči iz tujine. Po potresu so mu obljubili več milijard dolarjev pomoči, a velikega dela teh sredstev Haitijci niso nikoli videli, kar pa so dobili, pa so večinoma porabili za nujno pomoč takoj po tresenju tal. V poročilu, ki ga je izdal Amnesty International, so zapisali, da več kot 13 milijard dolarjev pomoči na Haitiju ni prineslo ustreznih bivališč za prizadete v potresu.

Državi se ne uspe izviti iz politične krize
Tej otoški državi pa poleg vseh težav grozi še huda politična kriza, ki se sicer vleče že od potresa dalje. Vlada in opozicija sta v stalnem sporu, zato oblastem že štiri leta ni uspelo sklicati parlamentarnih volitev. Ob obletnici potresa bo država ostala tudi brez parlamenta, saj danes večini poslancev potečejo poslanski mandati, vlada predsednika Michela Martellyja pa bo lahko odslej vladala le še z dekretom.