Protestniki so zahtevali odstop hatijskega predsednika Michela Martellyja (desno) in premierja Laurenta Lamotha (levo). Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Protestniki so zahtevali odstop hatijskega predsednika Michela Martellyja (desno) in premierja Laurenta Lamotha (levo). Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Protesti na Haitiju so potekali od 25. novembra do 10. decembra. Foto: MMC RTV SLO/Reuters

Protestniki so zahtevali odstop Lamontha (42) in predsednika Michela Martellyja ter razpis predčasnih volitev. Stabilizacijska misija Združenih narodov na Haitiju je že obsodila nasilje v prestolnici Port-au-Prince, prav tako pa pojasnila, da že preučuje poročilo o pretirani uporabi sile nad protestniki.

Predsednik Martelly je dejal, da razume odločitev premierja, "ki poskuša ublažiti politično krizo v državi".

"Pravica do protestiranja in svobode izražanja sta pravici, ki ju zagotavljajo mednarodne konvencije, zapisana je v ustavi države Haiti kot tudi v posameznih zakonih," je dejala vodja misije ZN-a na Haitiju (MINUSTAH) Sandra Honoré. Ob tem je dodala, da je "pravica do protestiranja in svoboda do izražanja mnenja znak utrditve demokracije na Haitiju".

Haiti je na poti v politično krizo
Politični spor v tej karibski državi traja že skoraj tri leta, saj jim ne uspe izvesti parlamentarnih in lokalnih volitev. Od leta 2012 je približno 130 sedežev v občinskih svetih in deset senatnih sedežev praznih. Naslednjih deset mandatov v 30-članskem senatu poteče sredi januarja naslednje leto. Če do takrat ne bo na novo izvoljenih približno 100 poslancev, bodo morali razpustiti še spodnji dom parlamenta in nastopila bo politična kriza.

Zaplet pri sestavi volilne komisije
V ozadju bližajoče se politične krize je spor, ki je izbruhnil po ustavni reformi leta 2010. Ta je od leta 2012 med drugim določala nova merila za sestavo trajne volilne komisije. Opozicija je ustavne spremembe takrat s stisnjenimi zobmi sprejela, a je nato v parlamentu propadlo več poskusov imenovanja članov v komisijo.

Prav tako do zdaj niso sprejeli potrebne volilne zakonodaje. Predvsem nekaj opozicijskih senatorjev nasprotuje kakršnemu koli kompromisu z vlado in vztrajali so pri odstopu predsednika Michela Martellyja, ki je bil leta 2011 izvoljen za petletni mandat. Martelly je nato junija letos z dekretom določil, da bodo volitve 26. oktobra. A zgodilo se ni nič, saj je volilni zakon, ki so ga v spodnjem domu parlamenta sprejeli, ponovno naletel na nasprotovanje v senatu.

Prizadeti Haiti
Haiti je že več let ena najrevnejših držav na svetu na zahodni polobli, ki se vseskozi spopada tudi z družbenimi nemiri. Državo je še dodatno oslabil uničujoč potres leta 2010, v katerem je umrlo najmanj 230.000 ljudi. Številni preživeli so ostali brez bližnjih, brez domov.

Državo je po potresu prizadela še ena katastrofa - po več kot sto letih je izbruhnila kolera, za katero je umrlo več sto ljudi. Kolera naj bi se na Haitiju začela širiti zaradi neustreznih kanalizacijskih cevovodov iz baze ZN-a pri mestu Mirebalais, kjer so imeli tabor pripadniki mirovnih sil iz Nepala.