Na mestu predsednika najrevnejše države na zahodni polobli je Duvalier nasledil svojega (še bolj) strah vzbujajočega očeta Françoisa "Papa Doca" Duvalierja.

Ob prevzemu oblasti mu je bilo le 19 let, a se je takoj oklical za dosmrtnega predsednika, državo pa vodil naslednjih 15 let. Njegovo vladavino so zaznamovale korupcija, represija in hude kršitve človekovih pravic - pod njegovo železno pestjo je bilo na Haitiju ubitih in mučenih na tisoče ljudi, več 100.000 pa jih je iz države pobegnilo. Pri nadzoru nad državo se je Duvalier močno zanašal na svojo brutalno milico, znano pod imenom Tontons Macoutes.

Čeprav je prav pod njegovo oblastjo država dosegla nove ravni revščine, je bil Duvalier znan po razkošnem življenjskem slogu - njegova poroka, plačana z državnim denarjem, je stala vrtoglavih tri milijone dolarjev -, svoje bogastvo pa si je med drugim ustvaril z vpletenostjo v mamilarske posle in prodajo telesnih delov mrtvih Haitijcev.

Brez opravičila
Leta 2011 se je po 25 letih v samoizgnanstvu, ki jih je preživel v Franciji, Duvalier nepričakovano vrnil na Haiti, še vedno oslabljenem od katastrofalnega potresa leto dni prej. Takoj naslednji dan ga je prijela policija zaradi obtožb, da si je Duvalier med svojo vladavino nabral več milijonov dolarjev.

V intervjuju je takrat s posmehom pospremil oznako, da je bil tiran, češ da je bil prav on zaslužen za prihod demokracije v državo, vrnil pa se je, ker si želi pomagati pri obnovi svoje domovine.

Za obtožbe o kršitvah človekovih pravic pa je dejal, da bo pravica pokazala, kar mora pokazati glede teh obtožb. Tistim, ki so trpeli pod njegovo vladavino, je sicer izrekel sočutje, a se ni opravičil za poboje in mučenja.

Lani je pred sodiščem zanikal vsakršno odgovornost za zlorabe iz obdobja svojega predsedovanja.