Ob pristanku na letališču v Port-au-Princeu 59-letni Duvalier, ki je živel v izgnanstvu v Franciji, ni pojasnil, zakaj natanko se je po četrt stoletja odločil za vrnitev v domovino, ki je po prvem krogu predsedniških volitev konec novembra zapadla v politično krizo, povedal je le, da se je vrnil, ker si želi pomagati državi in ljudem Haitija. Duvalierja je na letališču v Port-au-Princeu pričakala majhna skupina podpornikov.

Haitijski premier Jean-Max Bellerive je v nedeljo dejal, da se ima nekdanji diktator pravico vrniti v domovino in da ne vidi nobenega razloga, da bi njegova vrnitev destabilizirala državo. "Duvalier je Haitijec in se tako lahko svobodno vrne domov," je povedal Bellerive.

"Haiti ima dovolj težav že brez Duvaliera"
Organizaciji za varstvo človekovih pravic, Amnesty International in Human Rights Watch, sta pozvali, da bi moral Duvalier odgovarjati za mučenje in smrt civilistov v času njegove vladavine, in poudarili, da so se med 15-letno Duvalierjevo vladavino dogajale množične kršitve človekovih pravic. "Haiti ga mora preganjati, pa tudi vse druge, ki so odgovorni za tovrstne zločine," je dejal posebni svetovalec AI-ja Javier Zuniga. Dodal je, da bi morale haitijske oblasti prekiniti krog nekaznovanja, ki je več desetletij prevladoval na Haitiju.

Direktor Human Rights Watch Jose Miguel Vivanco pa je ocenil, da bi moral biti namen Duvalierjeve vrnitve na Haiti en sam - da se ga privede pred roko pravice. "Haiti ima dovolj težav že brez Duvalierja. Njegova prisotnost, razen če ne bo takojšnja aretacija, je klofuta ljudem, ki so že tako dovolj trpeli," je dejal Vivanco.

Drugi krog volitev bi moral potekati v nedeljo
Prvi krog volitev, ki so potekale 28. novembra lani, so zaznamovale številne nepravilnosti, v še neobljavljenem poročilu Organizacije ameriških držav (OAS) pa piše, da se kandidat vladajoče stranke Jude Celestin zaradi nepravilnosti ne bi smel pomeriti v drugem krogu volitev. Duvalier se je na Haiti vrnil en dan po tem, ko bi moral v državi potekati drugi krog predsedniških volitev, ki so bile sicer pete po koncu diktature Duvalierjev.

Duvalierji vladali Haitiju med letoma 1957 in 1986
Haiti, ki je ena najrevnejših držav na svetu, je bil po osvoboditvi izpod francoske kolonialne nadvlade v 19. stoletju pod nadvlado številnih diktatur, bolj ali manj potrjenih na volitvah. Po drugi svetovni vojni je državi vladala družina Duvalier, od leta 1957 najprej z očetom Francoisom (Papa Doc), po letu 1971 pa je mesto "dosmrtnega predsednika" prevzel njegov sin, Jean-Claude Duvalier (Baby Doc), ki so ga strmoglavili leta 1986.

Tako kot njegov oče se je Baby Doc zanašal na podporo brutalne zasebne vojske, znane kot Tontons Macoutes, ki je z nasiljem in zastrahovanjem vladala Haitiju v času njegove diktature. Po uporu leta 1986 in diplomatskem pritisku ZDA je moral Jean-Claude Duvalier državo zapustiti. Vseh 25 let je preživel v Franciji, a nikoli ni dobil uradnega političnega zatočišča.

Baby Docu so očitali, da je odgovoren za smrt več tisoč ljudi, za kršenje človekovih pravic in za podkupovanje. Njegovi nasprotniki mu še danes očitajo, da je že tako revno karibsko državo oškodoval za več milijonov dolarjev, to pa on vztrajno zanika. V intervjuju leta 2007 je Haitijce prosil, naj mu oprostijo za napake, ki jih je storil med svojim vladanjem, manjša skupina njegovih privržencev pa si že več let prizadeva, da bi ga pripeljali spet domov.

Haiti ob spopadanju s kolero še čuti posledice potresa
Haiti je prav prejšnji teden zaznamoval 1. obletnico uničujočega potresa, v katerem je umrlo več kot 220.000 ljudi, več kot milijon in pol pa jih je ostalo brez strehe nad glavo. Infrastruktura na Haitiju je tudi leto dni po potresu še vedno katastrofalna, na sto tisoče ljudi še vedno živi v začasnih taboriščih, kjer nimajo pitne vode in sanitarij, obnova države pa poteka občutno prepočasi.

Zaradi slabih razmer po potresu je državo prizadela še epidemija kolere, ki je že zahtevala več kot 2.500 življenj, okuženih pa je najmanj 70.000 ljudi. Haiti mednarodno skupnost še vedno poziva, naj mu pomaga pri zajezitvi epidemije, saj jim zdaj močno primanjkuje zdravstvenega osebja, zdravil pa tudi bolnišničnega prostora.