V četrtek v Pragi sta ameriški predsednik in njegov ruski kolega potrdila zavezo, da bosta zmanjšala strateško jedrsko oborožitev za 30 odstotkov, toda 1.550 jedrskih konic na medcelinskih raketah, podmornicah in bombnikih na žalost še vedno več kot zadostuje, da se celotna zemeljska obla najmanj trikrat spremeni v prah.

Za komentar sporazuma smo na MMC-ju poklicali Ernesta Petriča. Zdajšnji ustavni sodnik Republike Slovenija je v letih 2006 in 2007 predsedoval Svetu guvernerjev Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) na Dunaju in se je kot diplomat dolgo ukvarjal z vprašanjem jedrske varnosti.

Kaj je resnično zgodovinskega v "novem START-u" v primerjavi s prejšnjimi sporazumi med ZDA in Rusijo (Sovjetsko zvezo)?
Težko je že zdaj reči, kaj je zgodovinskega v sporazumu, podpisanem v Pragi. Zagotovo pa je to sporazum, ki se sklepa v novem zgodovinskem okolju, kjer ni več blokovskega sveta, bipolarne delitve in hladne vojne med ZDA in Sovjetsko zvezo.

Zdaj gre za sporazum med dvema jedrskima velesilama, ki delujeta v multipolarnem svetu, kjer se ne moremo prezreti Kitajske, Indije in drugih držav. Ravno zato je "novi Start" po eni strani perspektiva, ki lahko vodi k splošni popolni jedrski razorožitvi, saj sta prvi korak naredilli ravno največji jedrski sili. Po drugi strani pa je zaradi tega najnovejši dogovor manj pomemben, kot so bili sovjetsko-ameriški sporazumi iz preteklosti.

Kakšen bo vpliv sporazuma Obama-Medvedjev na majsko konferenco Združenih narodov o jedrski razorožitvi in kakšen na omejevanje jedrskih ambicij Irana, Severne Koreje in mogoče tudi Izraela?
Pregledna konferenca Združenih narodov o jedrski varnosti je bila dolgo v patpoziciji, morda bo ta sporazum pozitivno vplival na majska pogovore v New Yorku. Posredno je lahko "novi Start" tudi en dejavnik, ki bi posredno vplival na jedrske ambicije Irana in Severne Koreje. Medtem ko je pri Izraelu zadeva že dolgo končana ...

Sporazum je omejil število strateških jedrskih konic, ne pa tudi manjšega jedrskega orožja kratkega dosega. Zakaj tako in kaj lahko razberemo iz tega?
Ravno to kaže, da gre predvsem za topljenje odnosov med samo Rusijo in ZDA in pozitiven pristop obeh jedrskih velesil, ki se iz preteklih izkušenj dobro zavedata občutljivosti jedrske varnostni. Pri vprašanju nestrateškega jedrskega orožja, npr. raket kratkega dosega, sta obe državi manj pripravljeni poseči v to področje, saj so tu močnejše tudi preostale jedrske države, hkrati pa so tu tudi neznanke, kot sta Iran in Severna Koreja.

Bebler: Verjetnost spopada zmanjšuje politika
"Ta pogodba ne zmanjšuje verjetnosti medcelinskega jedrskega spopada in tudi ne smrtonosnosti tega spopada. Verjetnost jedrske vojne se je zmanjšala zaradi različnih političnih vzrokov," je dr. Anton Bebler odgovoril na vprašanje Slavka Bobovnika v Odmevih, ali je svet varnejši z "novim Startom".

Krčenje tudi oborožitvenih stroškov
Kot pozitivne strani sporazuma je predsednik Evro-atlantskega sveta Slovenije izpostavil krčenje nosilcev jedrskega orožja, s čimer se krči tovrstna obrožitev in je omogočeno zmanjševanje jedrskih vojaških enot. Hkrati gre za pomemben prihranek za državna proračuna, pri čemer je jedrska strateška oborožitev za Rusijo veliko večja obremenitev. Rusija je predlagala še večje krčenje - obe strani bi se omejili na 1.000 konic, povezali bi tudi razvoj protiraketnih sistemov, s čimer pa se ZDA niso strinjale.

Slabe oziroma nevidne strani dogovora med Obamo in Medvedjevom? "Pogodba ne omejuje razvoja novih jedrskih konic niti ne določa usode "upokojenih" bomb. Američani tudi niso privolili v omejitev razvoja protiraketnih sistemov, kar so predlagali Rusi," je odvrnil Bebler.

Sledi Washington, nato še New York
Jedrska varnost bo pomembna mednarodna tema tudi v prihodnjih tednih. Ameriški predsednik Obama bo na začetku novega tedna gostil dvodnevni jedrski vrh, kjer se bo več kot 40 državnikov pogovarjalo o varnosti in preprečevanju dostopa jedrskih materialov skrajnežem in terorističnim skupinam. Maja bo sledila konferenca Združenih narodov, ki bo posvečena jedrskemu omejevanju in razoroževanju.