Ime, ki se je prijelo pogodbe – uradnega še nima – kaže na smer, ki jo je predsednik ZDA Barack Obama nakazal v svojem sporočilu o smeri, v katero sta namenjeni supervelesili. "Novi Start" ne pomeni le največje zunanjepolitične zmage Obame, temveč tudi nov začetek odnosov z Moskvo, ki si ga je predsednik ZDA zadal za eno svojih prednostnih zunanjepolitičnih nalog.

Med administracijo Georgea Busha ml. so se odnosi med ZDA in Rusijo poslabšali, predvsem zaradi spora glede ameriškega protiraketnega ščita, širitve Nata na območje, ki ga ima Rusija za svojo interesno sfero in zaradi ruskega napada v Gruzijo avgusta 2008.

Nova pogodba, nov začetek
"Predan sem novemu začetku naših odnosov z Rusijo. Ko lahko ZDA in Rusija učinkovito sodelujeta, to koristi skupnim interesom naših dveh držav in varnosti ter blaginji širšega sveta," je bil po sklenitvi dogovora, ki bo zamenjal leta 1991 podpisani Start (Strategic Arms Reduction Treaty), zadovoljen Obama.

Novi Start bosta Obama in njegov ruski kolega Dmitrij Medvedjev podpisala 8. aprila v Pragi, kar bo imelo simbolni pomen, saj je Obama ravni v češki prestolnici lanskega aprila razkril svojo vizijo sveta brez jedrskega orožja. Na Češkem naj bi bil nameščen del načrtovanega ameriškega protiraketnega ščita, kar pa so ZDA kasneje zaradi nasprotovanja Rusije opustile.

ZDA vztrajajo pri protiraketni obrambi
Pogodba bo stopila v veljavo po ratifikaciji tako v ruski dumi kot ameriškem senatu. Ratifikacija v senatu bo vezana predvsem na eno temo: poskus Rusije, da ovira ameriško protiraketno obrambo. Moskva meni, da so ameriški načrti o protiraketnem ščitu v Evropi potencialna grožnja kredibilnosti njenega strateškega orožja. Administracija Obame, tako kot Busheva pred njo, vztraja, da je obrambno orožje preveč omejeno, da bi skrbelo Rusijo in je namenjeno le kot preventiva grožnjam Irana.

ZDA trdijo, da pogodba v ničemer ne omejuje preizkušanja, razvoja ali nameščanja sedanje ali načrtovane protiraketne obrambe. Prav tako tudi ne sedanjih ali načrtovanih konvencionalnih napadalnih zmogljivosti dolgega dosega.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ob objavi dogovora o pogodbi dejal, da se bo Rusija umaknila, če bodo ZDA s svojo protiraketno obrambo šle predaleč. Državi imata po pogodbi dovoljenje za enake napadalne in obrambne strateške zmogljivosti, torej ZDA ne bi smele razvijati protiraketnega ščita za obrambo pred ruskimi strateškimi raketami, je še menil vodja ruske diplomacije.

Sedem let za prilagoditev pogodbi
Pogodba o zmanjšanju strateške jedrske oborožitve med Rusijo in ZDA je sestavljena iz treh delov; same pogodbe, protokola k pogodbi, ki opredeljuje pravice in obveznosti, in tehničnih aneksov k protokolu. Ratificirati bo potrebno vse tri dele. Državi bosta imeli časa sedem let po ratifikaciji za prilagoditev svojega orožja v skladu s pogodbo.

Število jedrskih konic na raketah, podmornicah ali strateških bombnikih v obeh državah se bo skrčilo na 1.550. Skupno število nameščenih ali nenameščenih sredstev za dostavo ne sme presegati 80, skupno število nameščenih (pripravljenih na izstrelitev) pa ne sme presegati 700.

Eden najtrših orehov, ki sta jih morali nekdanji sovražnici iz časa hladne vojne med pogajanji streti, je bilo vprašanje preverjanja, ki je bilo posebej pomembno za ZDA. Režim verifikacije posnema tistega iz Starta in dodaja nove elemente, ki so prilagojeni novim omejitvam glede oborožitve. Predvidene so inšpekcije na terenu, izmenjava podatkov in medsebojno obveščanje, pri nadzoru pa lahko vsaka država uporablja svoje tehnične zmogljivosti.

Zmanjšanje orožja v interesu obeh držav
Pogodba bo veljala deset let od časa vstopa v veljavo oziroma po ratifikaciji. Državi se lahko dogovorita, da pogodbo podaljšata, a ne več kot za pet let. Vmes lahko sprejmeta nov dogovor o še večjih omejitvah oborožitve. Vsaka stran se lahko iz pogodbe tudi umakne.

Ob koncu hladne vojne sta tedanja ameriški predsednik George Bush st. in sovjetski vodja Mihail Gorbačov. Jedrsko orožje se je od takrat močno razvilo, hkrati pa je potrebno ta arzenal vzdrževati in zavarovati, zato je zmanjšanje njihovega števila v interesu obeh držav.

ZDA in Rusija se jedrskemu orožju ne nameravata odpovedati, kako težka bo pot do sveta brez tega uničujočega orožja pa dokazujejo pogajanja, ki so potekala leto dni, dosegli pa so "le" 30-odstotno zmanjšanje nameščenih bomb glede na Moskovsko pogodbo iz leta 2002, ki sta jo podpisala Bush ml. in tedanji ruski predsednik Vladimir Putin.