Policija je protestnike, ki so hoteli vdreti v poslopje, zaustavila z opozorilnimi streli in solzivcem. Kot poroča BBC, se zdi, da je položaj zdaj pod nadzorom. Dva nekdanja premierja, Saad Hariri, sicer sin leta 2005 ubitega premiera Rafika Haririja, in Fouad Siniora, sta svoje privržence pozvala, naj ostanejo mirni.

Opozicija je odgovornost za petkov napad pripisala Siriji. Libanon se boji, da se bo nasilje iz sosednje države prelilo čez meje. Napad je obsodilo tudi gibanje Hezbolah, ki je tesen zaveznik sirske vlade.

Libanonske verske skupnosti so glede Sirije sicer razdeljene. Medtem ko šiiti večinoma podpirajo sirsko vlado, suniti podpirajo nasprotnike predsednika Bašarja Al Asada. Sirija je leta 2005 po 29-letni prisotnosti svoje vojaške enote umaknila iz Libanona.

Po napadu je premier Nadžib Mikati predsedniku Michaelu Suleimanu ponudil odstop, a ga je ta zavrnil in Mikatija prosil, naj v korist države ostane na položaju.

Sledi vodijo v Sirijo
Ubiti Al Hasan je vodil preiskavo umora nekdanjega premierja Rafika Haririja, v katerega naj bi bil vpleten tudi Damask, žrtev pa naj bi postal predvsem zaradi vodenja preiskave, v okviru katere so poleti prijeli nekdanjega ministra za informiranje Michaela Samaho, ki je veljal za enega najtesnejših zaveznikov Al Asada v Libanonu. Obtožili so ga načrtovanja niza bombnih napadov v Libanonu.

Veliko prisotnih na Al Hasanovem pogrebu ga je označilo za mučenika, ki je umrl med ščitenjem svoje domovine. Eden vidnejših opozicijskih poslancev Ahmad Fatfat je za BBC dejal, da bi konflikt lahko prerasel v državljansko vojno. Kot je dejal Fatfat, naj bi Al Asad skušal svoje težave izvoziti v sosednje države, med katerimi je Libanon najšibkejši. Tako bi lahko sirski predsednik položaj v regiji predstavil kot splošno vojno na Bližnjem vzhodu in ne kot upor v svoji državi.

Poleg Al Hasana je v petkovem napadu umrlo še sedem drugih ljudi, ranjenih pa je bilo več kot 80 ljudi.